1(H39-4) ¿Sabes tú el tiempo en que paren las cabras monteses? ¿O miraste tú las ciervas cuando están pariendo?
1Veš li za čas, kdaj rode divje koze v skalah, ali si opazoval, kdaj so košute v porodnih bolečinah?
2(H39-5) ¿Contaste tú los meses de su preñez, Y sabes el tiempo cuando han de parir?
2Si li preštel njih mesece, katere jim je dopolniti, in veš li čas, kdaj rode?
3(H39-6) Encórvanse, hacen salir sus hijos, Pasan sus dolores.
3kako se zvijajo, mlade svoje izpuščajo, bolečin se oproščajo?
4(H39-7) Sus hijos están sanos, crecen con el pasto: Salen y no vuelven á ellas.
4Njih mladiči se ojačujejo, rastó pod milim nebom, jih zapuste in se k njim več ne povrnejo.
5(H39-8) ¿Quién echó libre al asno montés, y quién soltó sus ataduras?
5Kdo je pustil divjega osla v prostost in vezi njegove kdo je razklenil,
6(H39-9) Al cual yo puse casa en la soledad, Y sus moradas en lugares estériles.
6ki sem mu jaz naredil puščavo v hišo in solnato puščo za prebivališče?
7(H39-10) Búrlase de la multitud de la ciudad: No oye las voces del arriero.
7Njemu je v smeh mestni hrup, za krik gonjačev se ne meni.
8(H39-11) Lo oculto de los montes es su pasto, Y anda buscando todo lo que está verde.
8Gleda po gorah, kod je kaj paše, in išče povsod zelenja.
9(H39-12) ¿Querrá el unicornio servirte á ti, Ni quedar á tu pesebre?
9Ali bo hotel divji bivol služiti tebi, bo li prenočeval pri jaslih tvojih?
10(H39-13) ¿Atarás tú al unicornio con su coyunda para el surco? ¿Labrará los valles en pos de ti?
10Ga li moreš v jarem vkleniti, da bi delal brazde, ali bo za teboj vlačil brano po dolini?
11(H39-14) ¿Confiarás tú en él, por ser grande su fortaleza, Y le fiarás tu labor?
11Boš li mu zaupal, ker je velika moč njegova, in prepustiš mu li delo svoje?
12(H39-15) ¿Fiarás de él que te tornará tu simiente, Y que la allegará en tu era?
12Moreš se li zanesti nanj, da spravi žetev tvojo in zbere žito na gumnu tvojem?
13(H39-16) ¿Diste tú hermosas alas al pavo real, O alas y plumas al avestruz?
13Veselo fofota nojica s perutjo svojo: a je li je njeno perutje in perje kakor štorkljino?
14(H39-17) El cual desampara en la tierra sus huevos, Y sobre el polvo los calienta,
14Kajti jajca svoja pušča na zemlji in jih ogreva v prahu,
15(H39-18) Y olvídase de que los pisará el pie, Y que los quebrará bestia del campo.
15a zabi, da jih utegne noga poteptati in zverina poljska streti.
16(H39-19) Endurécese para con sus hijos, como si no fuesen suyos, No temiendo que su trabajo haya sido en vano:
16Trdo ravna s svojimi mladiči, kakor da niso njeni, nič je ne skrbi, da se je trudila zaman.
17(H39-20) Porque le privó Dios de sabiduría, Y no le dió inteligencia.
17Kajti Bog ji je prikratil modrost in razumnosti ji ni podelil.
18(H39-21) Luego que se levanta en alto, Búrlase del caballo y de su jinete.
18Kadar se vzdigne, da leti, zasmehuje konja in jezdeca.
19(H39-22) ¿Diste tú al caballo la fortaleza? ¿Vestiste tú su cerviz de relincho?
19Si li dal konju moč njegovo in mu vrat ogrnil z vihrajočo grivo?
20(H39-23) ¿Le intimidarás tú como á alguna langosta? El resoplido de su nariz es formidable:
20Naredil si, da skače kakor kobilica? Rezgetanje njegovo je krasno in strašno.
21(H39-24) Escarba la tierra, alégrase en su fuerza, Sale al encuentro de las armas:
21Grebe tla s kopiti, veseli se moči svoje, dirja oborožencem naproti.
22(H39-25) Hace burla del espanto, y no teme, Ni vuelve el rostro delante de la espada.
22Posmehuje se bojazni in se ne ustraši, in meču se ne umakne.
23(H39-26) Contra él suena la aljaba, El hierro de la lanza y de la pica:
23Nad njim zvenči strelni tulec, bliska se kopje in sulica.
24(H39-27) Y él con ímpetu y furor escarba la tierra, Sin importarle el sonido de la bocina;
24Silovito jezno dirja naprej in ne da se udržati, ko se zglasi trobenta.
25(H39-28) Antes como que dice entre los clarines: Ea! Y desde lejos huele la batalla, el grito de los capitanes, y la vocería.
25Kadar zadoni tromba, kliče: huj! in oddaleč že čuje boj, grmeči glas poveljnikov in bojni krik.
26(H39-29) ¿Vuela el gavilán por tu industria, Y extiende hacia el mediodía sus alas?
26Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu?
27(H39-30) ¿Se remonta el águila por tu mandamiento, Y pone en alto su nido?
27In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?
28(H39-31) Ella habita y está en la piedra, En la cumbre del peñasco y de la roca.
28V skalah prebiva in gnezdi po pečinah in planinskih vrheh.
29(H39-32) Desde allí acecha la comida: Sus ojos observan de muy lejos.
29Odondod preži na živež, v daljavo gledajo oči njegove;in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.
30(H39-33) Sus pollos chupan la sangre: Y donde hubiere cadáveres, allí está.
30in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.