Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Job

4

1Y RESPONDIO Eliphaz el Temanita, y dijo:
1In odgovori Elifaz Temančan in reče:
2Si probáremos á hablarte, serte ha molesto; Mas ¿quién podrá detener las palabras?
2Če poskusimo govoriti s teboj, morda ti bo nadležno? Ali kdo se more zdržati govora?
3He aquí, tú enseñabas á muchos, Y las manos flacas corroborabas;
3Glej, mnoge si učil in trudne roke si krepčal.
4Al que vacilaba, enderezaban tus palabras, Y esforzabas las rodillas que decaían.
4Besede tvoje so bodrile omahujoče, in šibeča se kolena si utrjeval.
5Mas ahora que el mal sobre ti ha venido, te es duro; Y cuando ha llegado hasta ti, te turbas.
5A ker je sedaj nad tebe prišlo, ti je bridko, in ker je tebe zadelo, si se prestrašil.
6¿Es este tu temor, tu confianza, Tu esperanza, y la perfección de tus caminos?
6Ni li tvoja bogaboječnost upanje tvoje in popolnost potov tvojih nada tvoja?
7Recapacita ahora, ¿quién que fuera inocente se perdiera? Y ¿en dónde los rectos fueron cortados?
7Spomni se, prosim te, kdo je kdaj poginil nedolžen, kje so zatrli poštenjake?
8Como yo he visto, los que aran iniquidad Y siembran injuria, la siegan.
8Kolikor sem videl jaz: tisti, ki orjejo krivico in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.
9Perecen por el aliento de Dios, Y por el espíritu de su furor son consumidos.
9Od diha Božjega ginejo, in sapa jeze njegove jih pokončava.
10El bramido del león, y la voz del león, Y los dientes de los leoncillos son quebrantados.
10Rjovenje leva, glas ljutega leva utihne, in zobje levičevi bodo strti;
11El león viejo perece por falta de presa, Y los hijos del león son esparcidos.
11krepek lev pogine, ker nima plena, in levinjina mladina se mora razkropiti.
12El negocio también me era á mí oculto; Mas mi oído ha percibido algo de ello.
12In mene je skrivoma došla beseda, uho moje je ujelo njeno šepetanje;
13En imaginaciones de visiones nocturnas, Cuando el sueño cae sobre los hombres,
13v premišljevanju, ki ga sprožijo nočne prikazni, ko trdno spanje objema ljudi:
14Sobrevínome un espanto y un temblor, Que estremeció todos mis huesos:
14strah me je obšel in trepet, in vse kosti moje so se pretresle;
15Y un espíritu pasó por delante de mí, Que hizo se erizara el pelo de mi carne.
15kajti duh je šel mimo mene – vstali so pokoncu lasje telesa mojega.
16Paróse un fantasma delante de mis ojos, Cuyo rostro yo no conocí, Y quedo, oí que decía:
16Ustopil se je, a nisem mu spoznal obraza, podoba mi je bila pred očmi, šepet in glas sem začul:
17¿Si será el hombre más justo que Dios? ¿Si será el varón más limpio que el que lo hizo?
17„Je li smrtnik pravičen pred Bogom ali mož čist pred Stvarnikom svojim?
18He aquí que en sus siervos no confía, Y notó necedad en sus ángeles
18Glej, hlapcem svojim ne upa in angele svoje lahko okrivi zmote:
19Cuánto más en los que habitan en casas de lodo, Cuyo fundamento está en el polvo, Y que serán quebrantados de la polilla!
19koliko bolj one, ki prebivajo v ilovih hišah, ki jim je podlaga v prahu, ki jih je lahko zatreti kakor molje!
20De la mañana á la tarde son quebrantados, Y se pierden para siempre, sin haber quien lo considere.
20Od jutra do večera se stro, in preden kdo opazi, izginejo za vekomaj.Ni li tako? Ko se jim izdere vrv, ki veže njih šator telesni, umirajo, in to brez modrosti.“
21¿Su hermosura, no se pierde con ellos mismos? Mueren, y sin sabiduría.
21Ni li tako? Ko se jim izdere vrv, ki veže njih šator telesni, umirajo, in to brez modrosti.“