Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

John

4

1DE manera que como Jesús entendió que los Fariseos habían oído que Jesús hacía y bautizaba más discípulos que Juan,
1Ko torej zve Gospod, da so farizeji slišali, da Jezus dobiva in krščuje več učencev nego Janez
2(Aunque Jesús no bautizaba, sino sus discípulos),
2(dasi Jezus sam ni krščeval, marveč učenci njegovi),
3Dejó á Judea, y fuése otra vez á Galilea.
3zapusti Judejo in gre zopet v Galilejo.
4Y era menester que pasase por Samaria.
4Moral je pa iti skozi Samarijo.
5Vino, pues, á una ciudad de Samaria que se llamaba Sichâr, junto á la heredad que Jacob dió á José su hijo.
5Pride torej do samarijskega mesta, ki se imenuje Sihar, blizu zemljišča, ki ga je dal Jakob Jožefu, sinu svojemu.
6Y estaba allí la fuente de Jacob. Pues Jesús, cansado del camino, así se sentó á la fuente. Era como la hora de sexta.
6Tam pa je bil studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.
7Vino una mujer de Samaria á sacar agua: y Jesús le dice: Dame de beber.
7Kar pride žena iz Samarije zajemat vode. Veli ji Jezus: Daj mi piti.
8(Porque sus discípulos habían ido á la ciudad á comprar de comer.)
8Učenci njegovi so namreč odšli v mesto, da kupijo živeža.
9Y la mujer Samaritana le dice: ¿Cómo tú, siendo Judío, me pides á mí de beber, que soy mujer Samaritana? porque los Judíos no se tratan con los Samaritanos.
9Pa mu žena Samarijanka reče: Kako prosiš ti, ki si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, naj ti dam piti? (Judje namreč se ne pečajo s Samarijani.)
10Respondió Jesús y díjole: Si conocieses el don de Dios, y quién es el que te dice: Dame de beber: tú pedirías de él, y él te daría agua viva.
10Jezus odgovori in ji reče: Ko bi poznala dar Božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.
11La mujer le dice: Señor, no tienes con qué sacar la, y el pozo es hondo: ¿de dónde, pues, tienes el agua viva?
11Reče mu žena: Gospod, saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?
12¿Eres tú mayor que nuestro padre Jacob, que nos dió este pozo, del cual él bebió, y sus hijos, y sus ganados?
12Si mar ti večji od našega očeta Jakoba, ki nam je dal ta vodnjak, in je sam iz njega pil in sinovi njegovi in živina njegova?
13Respondió Jesús y díjole: Cualquiera que bebiere de esta agua, volverá á tener sed;
13Jezus odgovori in ji reče: Vsak, kdor pije od te vode, bo zopet žejen;
14Mas el que bebiere del agua que yo le daré, para siempre no tendrá sed: mas el agua que yo le daré, será en él una fuente de agua que salte para vida eterna.
14kdorkoli pa se napije vode, ki mu jo jaz dam, ne bo žejen vekomaj, temuč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.
15La mujer le dice: Señor, dame esta agua, para que no tenga sed, ni venga acá á sacar la.
15Reče mu žena: Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in da ne bom hodila semkaj zajemat.
16Jesús le dice: Ve, llama á tu marido, y ven acá.
16Veli ji Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega in pridi sem.
17Respondió la mujer, y dijo: No tengo marido. Dícele Jesús: Bien has dicho, No tengo marido;
17Žena odgovori in reče: Nimam moža. Reče ji Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.
18Porque cinco maridos has tenido: y el que ahora tienes no es tu marido; esto has dicho con verdad.
18Imela si namreč pet mož, in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož: to si po pravici povedala.
19Dícele la mujer: Señor, paréceme que tú eres profeta.
19Reče mu žena: Gospod, vidim, da si prorok.
20Nuestros padres adoraron en este monte, y vosotros decís que en Jerusalem es el lugar donde es necesario adorar.
20Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer se mora moliti.
21Dícele Jesús: Mujer, créeme, que la hora viene, cuando ni en este monte, ni en Jerusalem adoraréis al Padre.
21Reče ji Jezus: Žena, verjemi mi, da prihaja ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori, ne v Jeruzalemu.
22Vosotros adoráis lo que no sabéis; nosotros adoramos lo que sabemos: porque la salud viene de los Judíos.
22Vi molite, česar ne veste; mi molimo, kar vemo: zakaj zveličanje pride od Judov.
23Mas la hora viene, y ahora es, cuando los verdaderos adoradores adorarán al Padre en espíritu y en verdad; porque también el Padre tales adoradores busca que adoren.
23Ali prihaja ura in je že sedaj, ko bodo pravi molilci molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili.
24Dios es Espíritu; y los que le adoran, en espíritu y en verdad es necesario que adoren.
24Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.
25Dícele la mujer: Sé que el Mesías ha de venir, el cual se dice el Cristo: cuando él viniere nos declarará todas las cosas.
25Reče mu žena: Vem, da pride Mesija (ki se imenuje Kristus); kadar on pride, nam vse oznani.
26Dícele Jesús: Yo soy, que hablo contigo.
26Reče ji Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.
27Y en esto vinieron sus discípulos, y maravilláronse de que hablaba con mujer; mas ninguno dijo: ¿Qué preguntas? ó, ¿Qué hablas con ella?
27In v tem pridejo učenci njegovi in se čudijo, da se pogovarja z ženo; vendar pa nihče ne reče: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?
28Entonces la mujer dejó su cántaro, y fué á la ciudad, y dijo á aquellos hombres:
28Žena torej pusti svoj vrč in odide v mesto in veli ljudem:
29Venid, ved un hombre que me ha dicho todo lo que he hecho: ¿si quizás es éste el Cristo?
29Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila, ali ni ta Kristus?
30Entonces salieron de la ciudad, y vinieron á él.
30In gredo iz mesta in pridejo k njemu.
31Entre tanto los discípulos le rogaban, diciendo: Rabbí, come.
31Medtem so ga pa učenci prosili, rekoč: Rabi, jej!
32Y él les dijo: Yo tengo una comida que comer, que vosotros no sabéis.
32On jim pa reče: Jaz imam jed, da jo jem, za katero vi ne veste.
33Entonces los discípulos decían el uno al otro: ¿Si le habrá traído alguien de comer?
33Učenci se torej pomenkujejo med seboj: Ali mu je kdo prinesel jesti?
34Díceles Jesús: Mi comida es que haga la voluntad del que me envió, y que acabe su obra.
34Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.
35¿No decís vosotros: Aun hay cuatro meses hasta que llegue la siega? He aquí os digo: Alzad vuestros ojos, y mirad las regiones, porque ya están blancas para la siega.
35Ne pravite li vi, da je še štiri mesece, pa pride žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči in poglejte njive, da so že bele za žetev.
36Y el que siega, recibe salario, y allega fruto para vida eterna; para que el que siembra también goce, y el que siega.
36Kdor žanje, prejema plačilo in zbira sad za večno življenje, da se skupaj radujeta, kdor seje in kdor žanje.
37Porque en esto es el dicho verdadero: Que uno es el que siembra, y otro es el que siega.
37Kajti v tem je pregovor resničen: Drugi je, ki seje, in drugi, ki žanje.
38Yo os he enviado á segar lo que vosotros no labrasteis: otros labraron, y vosotros habéis entrado en sus labores.
38Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste prišli v njih delo.
39Y muchos de los Samaritanos de aquella ciudad creyeron en él por la palabra de la mujer, que daba testimonio, diciendo: Que me dijo todo lo que he hecho.
39Iz tega mesta je pa mnogo Samarijanov sprejelo vero vanj zavoljo besede žene, ki je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.
40Viniendo pues los Samaritanos á él, rogáronle que se quedase allí: y se quedó allí dos días.
40Ko pridejo torej Samarijani k njemu, ga prosijo, naj ostane pri njih. In ostal je tam dva dni.
41Y creyeron muchos más por la palabra de él.
41In veliko več jih je sprejelo vero zavoljo njegove besede.
42Y decían á la mujer: Ya no creemos por tu dicho; porque nosotros mismos hemos oído, y sabemos que verdaderamente éste es el Salvador del mundo, el Cristo.
42A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več zavoljo tvojega govorjenja, kajti sami smo slišali in vemo, da je ta resnično Zveličar sveta, Kristus.
43Y dos días después, salió de allí, y fuése á Galilea.
43Po teh dveh dneh pa gre odtod v Galilejo.
44Porque el mismo Jesús dió testimonio de que el profeta en su tierra no tiene honra.
44Kajti Jezus sam je pričal, da prorok nima časti v svoji domovini.
45Y como vino á Galilea, los Galileos le recibieron, vistas todas las cosas que había hecho en Jerusalem en el día de la fiesta: porque también ellos habían ido á la fiesta.
45Ko pa pride v Galilejo, ga sprejmo Galilejci, ker so videli vse, kar je storil v Jeruzalemu ob prazniku; bili so namreč tudi prišli na praznik.
46Vino pues Jesús otra vez á Caná de Galilea, donde había hecho el vino del agua. Y había en Capernaum uno del rey, cuyo hijo estaba enfermo.
46In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil izpremenil vodo v vino. In bil je neki kraljev uradnik, čigar sin je bil bolan, v Kafarnavmu.
47Este, como oyó que Jesús venía de Judea á Galilea, fué á él, y rogábale que descendiese, y sanase á su hijo, porque se comenzaba á morir.
47Ko ta sliši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, gre k njemu in ga prosi, naj pride doli in mu ozdravi sina; ta je namreč umiral.
48Entonces Jesús le dijo: Si no viereis señales y milagros no creeréis.
48Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne boste verovali.
49El del rey le dijo: Señor, desciende antes que mi hijo muera.
49Reče mu kraljev uradnik: Gospod, pojdi doli, preden umrje otrok moj.
50Dícele Jesús: Ve, tu hijo vive. Y el hombre creyó á la palabra que Jesús le dijo, y se fué.
50Veli mu Jezus: Pojdi, sin tvoj je živ. Mož veruje besedi, ki mu jo je Jezus rekel, in gre.
51Y cuando ya él descendía, los siervos le salieron á recibir, y le dieron nuevas, diciendo: Tu hijo vive.
51Ko pa je že na potu doli, ga srečajo hlapci njegovi in mu sporoče, da sin njegov živi.
52Entonces él les preguntó á qué hora comenzó á estar mejor. Y dijéronle: Ayer á las siete le dejó la fiebre.
52Vpraša jih torej, obkore mu je odleglo. In mu reko: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica.
53El padre entonces entendió, que aquella hora era cuando Jesús le dijo: Tu hijo vive; y creyó él y toda su casa.
53Tedaj spozna oče, da je bilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In je sprejel vero on in vsa hiša njegova.To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.
54Esta segunda señal volvió Jesús á hacer, cuando vino de Judea á Galilea.
54To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.