Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

John

5

1DESPUÉS de estas cosas, era un día de fiesta de los Judíos, y subió Jesús á Jerusalem.
1Potem je bil praznik Judov in Jezus se napoti v Jeruzalem.
2Y hay en Jerusalem á la puerta del ganado un estanque, que en hebraico es llamado Bethesda, el cual tiene cinco portales.
2V Jeruzalemu je pa pri Ovčjih vratih kopel, ki se hebrejski imenuje Betezda, in ima pet lop.
3En éstos yacía multitud de enfermos, ciegos, cojos, secos, que estaban esperando el movimiento del agua.
3V teh je ležala množica bolnikov, slepih, hromih, sušičnih, ki so pričakovali gibanja vode.
4Porque un ángel descendía á cierto tiempo al estanque, y revolvía el agua; y el que primero descendía en el estanque después del movimiento del agua, era sano de cualquier enfermedad que tuviese.
4Prihajal je namreč angel ob svojem času v kopel in je kalil vodo; in kdor je prvi stopil v vodo, potem ko se je bila skalila, je ozdravel, katerokoli bolezen je imel.
5Y estaba allí un hombre que había treinta y ocho años que estaba enfermo.
5Bil je pa tam neki človek, ki je bil osemintrideset let bolan.
6Como Jesús vió á éste echado, y entendió que ya había mucho tiempo, dícele: ¿Quieres ser sano?
6Ko ga Jezus vidi, da leži, in zve, da je že dolgo časa bolan, mu reče: Hočeš li ozdraveti?
7Señor, le respondió el enfermo, no tengo hombre que me meta en el estánque cuando el agua fuere revuelta; porque entre tanto que yo vengo, otro antes de mí ha descendido.
7Bolnik mu odgovori: Gospod, nimam človeka, da bi me, kadar se voda skali, posadil v kopel; a preden sam pridem, stopi vanjo drugi pred menoj.
8Dícele Jesús: Levántate, toma tu lecho, y anda.
8Veli mu Jezus: Vstani, vzemi posteljo svojo in hodi.
9Y luego aquel hombre fué sano, y tomó su lecho, é íbase. Y era sábado aquel día.
9In precej je mož ozdravel, in vzame posteljo svojo in hodi. Bila pa je tisti dan sobota.
10Entonces los Judíos decían á aquel que había sido sanado: Sábado es: no te es lícito llevar tu lecho.
10Zatorej reko Judje ozdravljenemu: Sobota je, in ne smeš postelje nositi.
11Respondióles: El que me sanó, él mismo me dijo: Toma tu lecho y anda.
11On pa jim odgovori: Ta, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi posteljo svojo in hodi.
12Preguntáronle entonces: ¿Quién es el que te dijo: Toma tu lecho y anda?
12Vprašajo ga: Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: Vzemi posteljo in hodi?
13Y el que había sido sanado, no sabía quién fuese; porque Jesús se había apartado de la gente que estaba en aquel lugar.
13Ozdravljenec pa ni vedel, kdo je bil; zakaj Jezus se je umaknil, ker je bilo veliko ljudstva v tem kraju.
14Después le halló Jesús en el templo, y díjole: He aquí, has sido sanado; no peques más, porque no te venga alguna cosa peor.
14Potem ga najde Jezus v templju in mu reče: Glej, ozdravljen si, ne greši več, da se ti kaj hujšega ne prigodi.
15El se fué, y dió aviso á los Judíos, que Jesús era el que le había sanado.
15Človek odide in sporoči Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16Y por esta causa los Judíos perseguían á Jesús, y procuraban matarle, porque hacía estas cosas en sábado.
16In zato so Judje preganjali Jezusa, ker je to delal v soboto.
17Y Jesús les respondió: Mi Padre hasta ahora obra, y yo obro.
17Jezus jim je pa odgovoril: Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.
18Entonces, por tanto, más procuraban los Judíos matarle, porque no sólo quebrantaba el sábado, sino que también á su Padre llamaba Dios, haciéndose igual á Dios.
18Zato pa so Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni le sobote prelomil, marveč tudi Boga je imenoval svojega Očeta, delajoč se enakega Bogu.
19Respondió entonces Jesús, y díjoles: De cierto, de cierto os digo: No puede el Hijo hacer nada de sí mismo, sino lo que viere hacer al Padre: porque todo lo que él hace, esto también hace el Hijo juntamente.
19Jezus torej odgovori in jim reče: Resnično, resnično vam pravim: Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako.
20Porque el Padre ama al Hijo, y le muestra todas las cosas que él hace; y mayores obras que éstas le mostrará, de suerte que vosotros os maravilléis.
20Kajti Oče ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela, in še večja dela nego ta mu pokaže, da bi se vi čudili.
21Porque como el Padre levanta los muertos, y les da vida, así también el Hijo á los que quiere da vida.
21Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče.
22Porque el Padre á nadie juzga, mas todo el juicio dió al Hijo;
22Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temuč vso sodbo je izročil Sinu,
23Para que todos honren al Hijo como honran al Padre. El que no honra al Hijo, no honra al Padre que le envió.
23da bi vsi častili Sina, kakor časté Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.
24De cierto, de cierto os digo: El que oye mi palabra, y cree al que me ha enviado, tiene vida eterna; y no vendrá á condenación, mas pasó de muerte á vida.
24Resnično, resnično vam pravim, kdor posluša mojo besedo in veruje temu, ki me je poslal, ima večno življenje, in ne pride na sodbo, temuč je že prešel iz smrti v življenje.
25De cierto, de cierto os digo: Vendrá hora, y ahora es, cuando los muertos oirán la voz del Hijo de Dios: y los que oyeren vivirán.
25Resnično, resnično vam pravim, da pride ura in je že zdaj, ko mrtvi zaslišijo glas Sinu Božjega, in kateri zaslišijo, bodo živeli.
26Porque como el Padre tiene vida en sí mismo, así dió también al Hijo que tuviese vida en sí mismo:
26Zakaj kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.
27Y también le dió poder de hacer juicio, en cuanto es el Hijo del hombre.
27In dal mu je oblast tudi soditi, ker je sin človečji.
28No os maravilléis de esto; porque vendrá hora, cuando todos los que están en los sepulcros oirán su voz;
28Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov
29Y los que hicieron bien, saldrán á resurrección de vida; mas los que hicieron mal, á resurrección de condenación.
29in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.
30No puedo yo de mí mismo hacer nada: como oigo, juzgo: y mi juicio es justo; porque no busco mi voluntad, mas la voluntad del que me envió, del Padre.
30Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.
31Si yo doy testimonio de mí mismo, mi testimonio no es verdadero.
31Ako sam za sebe pričam, pričevanje moje ni resnično.
32Otro es el que da testimonio de mí; y sé que el testimonio que da de mí, es verdadero.
32Drugi je, ki pričuje zame, in vem, da je resnično pričevanje, ki ga daje zame.
33Vosotros enviasteis á Juan, y él dió testimonio á la verdad.
33Vi ste poslali k Janezu, in on je pričal za resnico.
34Empero yo no tomo el testimonio de hombre; mas digo esto, para que vosotros seáis salvos.
34Ali jaz ne sprejemam pričevanja, ki je od človeka; ali pravim to, da se vi zveličate.
35El era antorcha que ardía y alumbraba: y vosotros quisisteis recrearos por un poco á su luz.
35On je bil svetiljka, ki je gorela in svetila: vam pa je bilo po volji, da se nekaj časa veselite svetlobe njegove.
36Mas yo tengo mayor testimonio que el de Juan: porque las obras que el Padre me dió que cumpliese, las mismas obras que yo hago, dan testimonio de mí, que el Padre me haya enviado.
36Ali jaz imam večje pričevanje nego Janezovo: dela namreč, katera mi je Oče izročil, da jih dopolnim, prav ta dela, ki jih jaz delam, pričajo zame, da me je Oče poslal.
37Y el que me envió, el Padre, él ha dado testimonio de mí. Ni nunca habéis oído su voz, ni habéis visto su parecer.
37In Oče, ki me je poslal, je sam pričal zame. Niste nikoli slišali njegovega glasu, ne videli njegovega obličja;
38Ni tenéis su palabra permanente en vosotros; porque al que él envió, á éste vosotros no creéis.
38in besede njegove nimate, da bi prebivala v vas: ker temu, ki ga je on poslal, ne verujete.
39Escudriñad las Escrituras, porque á vosotros os parece que en ellas tenéis la vida eterna; y ellas son las que dan testimonio de mí.
39Preiskujete pisma [Ali: Preiskujte pisma!], ker mislite, da imate v njih večno življenje, in ta so, ki pričajo zame;
40Y no queréis venir á mí, para que tengáis vida.
40a nočete priti k meni, da bi imeli življenje.
41Gloria de los hombres no recibo.
41Slave od ljudi ne sprejemam.
42Mas yo os conozco, que no tenéis amor de Dios en vosotros.
42Ali poznam vas, da nimate ljubezni Božje v sebi.
43Yo he venido en nombre de mi Padre, y no me recibís: si otro viniere en su propio nombre, á aquél recibiréis.
43Jaz sem prišel v Očeta svojega imenu, in me ne sprejemate; če kdo drugi pride v svojem imenu, njega sprejmete.
44¿Cómo podéis vosotros creer, pues tomáis la gloria los unos de los otros, y no buscáis la gloria que de sólo Dios viene?
44Kako morete verovati, ko sprejemate slavo drug od drugega, slave pa, ki je od edinega Boga, ne iščete?
45No penséis que yo os tengo de acusar delante del Padre; hay quien os acusa, Moisés, en quien vosotros esperáis.
45Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu; je že, ki vas toži: Mojzes, ki ste nanj postavili upanje svoje.
46Porque si vosotros creyeseis á Moisés, creeríais á mí; porque de mí escribió él.
46Ko bi namreč verovali Mojzesu, bi verovali meni; zakaj on je pisal o meni.Če pa njegovim pismom ne verujete, kako boste mojim besedam verjeli?
47Y si á sus escritos no creéis, ¿cómo creeréis á mis palabras?
47Če pa njegovim pismom ne verujete, kako boste mojim besedam verjeli?