Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Luke

18

1Y PROPUSOLES también una parábola sobre que es necesario orar siempre, y no desmayar,
1Pravil jim je pa tudi priliko, kako jim je treba vsekdar moliti in ne naveličati se, rekoč:
2Diciendo: Había un juez en una ciudad, el cual ni temía á Dios, ni respetaba á hombre.
2Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni sramoval ljudi.
3Había también en aquella ciudad una viuda, la cual venía á él diciendo: Hazme justicia de mi adversario.
3Bila pa je v tistem mestu vdova, in hodila je k njemu, proseč: Izvrši zame pravico nad nasprotnikom mojim.
4Pero él no quiso por algún tiempo; mas después de esto dijo dentro de sí: Aunque ni temo á Dios, ni tengo respeto á hombre,
4In dolgo časa ni hotel; potem pa reče sam v sebi: Če se tudi Boga ne bojim in se ne sramujem ljudi,
5Todavía, porque esta viuda me es molesta, le haré justicia, porque al fin no venga y me muela.
5vendar zato, ker me tolikanj nadleguje ta vdova, izvršim ji pravico, da naposled ne pride in me ogluši.
6Y dijo el Señor: Oid lo que dice el juez injusto.
6In reče Gospod: Slišite, kaj pravi nepravični sodnik!
7¿Y Dios no hará justicia á sus escogidos, que claman á él día y noche, aunque sea longánime acerca de ellos?
7Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč, čeprav jim odlaša [Ali: in jim li bo zavlačeval.]?
8Os digo que los defenderá presto. Empero cuando el Hijo del hombre viniere, ¿hallará fe en la tierra?
8Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem. Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?
9Y dijo también á unos que confiaban de sí como justos, y menospreciaban á los otros, esta parábola:
9Pove pa tudi nekaterim, ki so sami v sebe zaupali, da so pravični, a druge so zaničevali, to priliko:
10Dos hombres subieron al templo á orar: el uno Fariseo, el otro publicano.
10Dva človeka sta šla gori v tempelj molit, eden je bil farizej, a drugi cestninar.
11El Fariseo, en pie, oraba consigo de esta manera: Dios, te doy gracias, que no soy como los otros hombres, ladrones, injustos, adúlteros, ni aun como este publicano;
11Farizej se ustopi in moli sam s seboj tako: Bog, zahvaljujem te, da nisem, kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki, prešeštniki ali kakor tale cestninar.
12Ayuno dos veces á la semana, doy diezmos de todo lo que poseo.
12Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, karkoli imam.
13Mas el publicano estando lejos no quería ni aun alzar los ojos al cielo, sino que hería su pecho, diciendo: Dios, sé propició á mí pecador.
13Cestninar pa stoji oddaleč in še oči si ne upa povzdigniti k nebu, temuč trka na prsi svoje, rekoč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku!
14Os digo que éste descendió á su casa justificado antes que el otro; porque cualquiera que se ensalza, será humillado; y el que se humilla, será ensalzado.
14Pravim vam: Ta je šel opravičen na dom svoj, a ne oni: zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, a kdor se ponižuje, bo povišan.
15Y traían á él los niños para que los tocase; lo cual viendo los discípulos les reñían.
15Prinašali so pa k njemu tudi otročičke svoje, da bi se jih dotikal; videč pa to, jih karajo učenci.
16Mas Jesús llamándolos, dijo: Dejad los niños venir á mí, y no los impidáis; porque de tales es el reino de Dios.
16A Jezus jih pokliče k sebi in reče: Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.
17De cierto os digo, que cualquiera que no recibiere el reino de Dios como un niño, no entrará en él.
17Resnično vam pravim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanje.
18Y preguntóle un príncipe, diciendo: Maestro bueno, ¿qué haré para poseer la vida eterna?
18In vpraša ga neki poglavar, rekoč: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?
19Y Jesús le dijo: ¿Por qué me llamas bueno? ninguno hay bueno sino sólo Dios.
19Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.
20Los mandamientos sabes: No matarás: No adulterarás: No hurtarás: No dirás falso testimonio: Honra á tu padre y á tu madre.
20Zapovedi znaš: „Ne prešeštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta svojega in mater svojo“.
21Y él dijo: Todas estas cosas he guardado desde mi juventud.
21On pa reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.
22Y Jesús, oído esto, le dijo: Aun te falta una cosa: vende todo lo que tienes, y da á los pobres, y tendrás tesoro en el cielo; y ven, sígueme.
22In ko sliši to, mu Jezus veli: Enega ti je še treba: prodaj vse, karkoli imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!
23Entonces él, oídas estas cosas, se puso muy triste, porque era muy rico.
23On pa, ko to sliši, se zelo razžalosti, zakaj bil je silno bogat.
24Y viendo Jesús que se había entristecido mucho, dijo: ­Cuán dificultosamente entrarán en el reino de Dios los que tienen riquezas!
24Ko ga pa vidi Jezus žalostnega, reče: Kako težko pridejo v kraljestvo Božje, kateri imajo bogastvo!
25Porque más fácil cosa es entrar un camello por el ojo de una aguja, que un rico entrar en el reino de Dios.
25Laže je namreč velblodu priti igli skozi uho, nego bogatinu stopiti v kraljestvo Božje.
26Y los que lo oían, dijeron: ¿Y quién podrá ser salvo?
26Pa reko, ki so to slišali: Kdo se potem more zveličati?
27Y él les dijo: Lo que es imposible para con los hombres, posible es para Dios.
27On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mogoče je pri Bogu.
28Entonces Pedro dijo: He aquí, nosotros hemos dejado las posesiones nuestras, y te hemos seguido.
28A Peter reče: Glej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.
29Y él les dijo: De cierto os digo, que nadie hay que haya dejado casa, padres, ó hermanos, ó mujer, ó hijos, por el reino de Dios,
29On jim pa reče: Resnično vam pravim, da ni nikogar, ki je zapustil dom, ali ženo, ali brate, ali roditelje, ali otroke zavoljo kraljestva Božjega,
30Que no haya de recibir mucho más en este tiempo, y en el siglo venidero la vida eterna.
30ki ne bi prejel mnogokrat več v tem času, a v prihodnjem svetu večnega življenja.
31Y Jesús, tomando á los doce, les dijo: He aquí subimos á Jerusalem, y serán cumplidas todas las cosas que fueron escritas por los profetas, del Hijo del hombre.
31Vzame pa dvanajstere k sebi in jim reče: Glej, gremo gori v Jeruzalem, in dopolni se Sinu človekovemu vse, kar so napisali proroki.
32Porque será entregado á las gentes, y será escarnecido, é injuriado, y escupido.
32Izroče ga namreč poganom, in zasmehovali ga bodo in zasramovali in pljuvali nanj,
33Y después que le hubieren azotado, le matarán: mas al tercer día resucitará.
33in ga bičali in potem umorili; a tretji dan vstane od smrti.
34Pero ellos nada de estas cosas entendían, y esta palabra les era encubierta, y no entendían lo que se decía.
34In oni niso tega nič umeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso vedeli, kaj se jim je pravilo.
35Y aconteció que acercándose él á Jericó, un ciego estaba sentado junto al camino mendigando;
35Zgodi se pa, ko se bliža Jerihu, da sedi slepec kraj pota in prosjači.
36El cual como oyó la gente que pasaba, preguntó qué era aquello.
36Ko pa sliši, da gre ljudstvo mimo, povprašuje, kaj bi to bilo.
37Y dijéronle que pasaba Jesús Nazareno.
37Povedo mu pa, da gre Jezus Nazarečan mimo.
38Entonces dió voces, diciendo: Jesús, Hijo de David, ten misericordia de mí.
38In zavpije rekoč: Jezus, sin Davidov, usmili se me!
39Y los que iban delante, le reñían que callase; mas él clamaba mucho más: Hijo de David, ten misericordia de mí.
39In spredaj gredoči, mu preté, naj umolkne; on pa kriči še veliko bolj: Sin Davidov, usmili se me!
40Jesús entonces parándose, mandó traerle á sí: y como él llegó, le preguntó,
40Jezus se pa ustavi in ukaže, naj ga pripeljejo k njemu; in ko se približa, ga vpraša:
41Diciendo: ¿Qué quieres que te haga? Y él dijo: Señor, que vea.
41Kaj hočeš, naj ti storim? On pa reče: Gospod, da izpregledam.
42Y Jesús le dijo: Ve, tu fe te ha hecho salvo.
42In Jezus pa reče: Izpreglej! vera tvoja te je rešila.In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.
43Y luego vió, y le seguía, glorificando á Dios: y todo el pueblo como lo vió, dió á Dios alabanza.
43In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.