Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Luke

19

1Y HABIENDO entrado Jesús, iba pasando por Jericó;
1In pride v Jeriho in gre skozi mesto.
2Y he aquí un varón llamado Zaqueo, el cual era el principal de los publicanos, y era rico;
2In glej, mož, po imenu Zahej, in ta je bil višji cestninarjev in je bil bogat,
3Y procuraba ver á Jesús quién fuese; mas no podía á causa de la multitud, porque era pequeño de estatura.
3in rad bi bil videl Jezusa, kdo da je, pa ni ga mogel spričo množice, ker je bil majhne postave.
4Y corriendo delante, subióse á un árbol sicómoro para verle; porque había de pasar por allí.
4In poteče naprej in spleza na murvovo smokvo, da bi ga videl, ker je imel tod mimo iti.
5Y como vino á aquel lugar Jesús, mirando, le vió, y díjole: Zaqueo, date priesa, desciende, porque hoy es necesario que pose en tu casa.
5In Jezus, ko pride na to mesto, se ozre gori ter mu reče: Zahej, pojdi hitro doli! kajti danes moram ostati v tvoji hiši.
6Entonces él descendió apriesa, y le recibió gozoso.
6In hitro zleze doli in ga radosten sprejme.
7Y viendo esto, todos murmuraban, diciendo que había entrado á posar con un hombre pecador.
7In ko to vidijo, godrnjajo vsi, govoreč: K človeku grešniku gre gostovat!
8Entonces Zaqueo, puesto en pie, dijo al Señor: He aquí, Señor, la mitad de mis bienes doy á los pobres; y si en algo he defraudado á alguno, lo vuelvo con el cuatro tanto.
8Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno.
9Y Jesús le dijo: Hoy ha venido la salvación á esta casa; por cuanto él también es hijo de Abraham.
9Jezus pa mu reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.
10Porque el Hijo del hombre vino á buscar y á salvar lo que se había perdido.
10Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar se je bilo izgubilo.
11Y oyendo ellos estas cosas, prosiguió Jesús y dijo una parábola, por cuanto estaba cerca de Jerusalem, y porque pensaban que luego había de ser manifestado el reino de Dios.
11Ko so pa to poslušali, pristavi in jim pove priliko, zato ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se zdajci prikaže kraljestvo Božje.
12Dijo pues: Un hombre noble partió á una provincia lejos, para tomar para sí un reino, y volver.
12Reče torej: Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne.
13Mas llamados diez siervos suyos, les dió diez minas, y díjoles: Negociad entre tanto que vengo.
13In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj [Dobesedno: min. Srebrna (hebr.) mina] in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem.
14Empero sus ciudadanos le aborrecían, y enviaron tras de él una embajada, diciendo: No queremos que éste reine sobre nosotros.
14Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim in sporoče: Nočemo, da bi nam ta kraljeval.
15Y aconteció, que vuelto él, habiendo tomado el reino, mandó llamar á sí á aquellos siervos á los cuales había dado el dinero, para saber lo que había negociado cada uno.
15In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval.
16Y vino el primero, diciendo: Señor, tu mina ha ganado diez minas.
16In pride prvi in reče: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj.
17Y él le dice: Está bien, buen siervo; pues que en lo poco has sido fiel, tendrás potestad sobre diez ciudades.
17In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjšem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.
18Y vino otro, diciendo: Señor, tu mina ha hecho cinco minas.
18In pride drugi, rekoč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj.
19Y también á éste dijo: Tú también sé sobre cinco ciudades.
19In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petimi mesti!
20Y vino otro, diciendo: Señor, he aquí tu mina, la cual he tenido guardada en un pañizuelo:
20In drugi pride in reče: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ki sem jo imel v prtu spravljeno.
21Porque tuve miedo de ti, que eres hombre recio; tomas lo que no pusiste, y siegas lo que no sembraste.
21Kajti bal sem se te, ker si oster človek: jemlješ, česar nisi položil, in žanješ, česar nisi posejal.
22Entonces él le dijo: Mal siervo, de tu boca te juzgo. Sabías que yo era hombre recio, que tomo lo que no puse, y que siego lo que no sembré;
22Pa mu reče: Po tvojih besedah te bom sodil, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal:
23¿Por qué, no diste mi dinero al banco, y yo viniendo lo demandara con el logro?
23zakaj torej nisi dal srebra mojega v menjalnico? In jaz bi ga bil ob prihodu svojem prejel z obrestmi!
24Y dijo á los que estaban presentes: Quitadle la mina, y dadla al que tiene las diez minas.
24In reče zraven stoječim: Vzemite mu mošnjo in dajte tistemu, ki ima deset mošenj.
25Y ellos le dijeron: Señor, tiene diez minas.
25In mu reko: Gospod, saj jih ima deset.
26Pues yo os digo que á cualquiera que tuviere, le será dado; mas al que no tuviere, aun lo que tiene le será quitado.
26Pravim vam, da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar ima.
27Y también á aquellos mis enemigos que no querían que yo reinase sobre ellos, traedlos acá, y degolladlos delante de mí.
27A tiste sovražnike moje, ki niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem in jih posekajte pred menoj.
28Y dicho esto, iba delante subiendo á Jerusalem.
28In ko je to povedal, se odpravi naprej, gredoč gori v Jeruzalem.
29Y aconteció, que llegando cerca de Bethfagé, y de Bethania, al monte que se llama de las Olivas, envió dos de sus discípulos,
29In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih,
30Diciendo: Id á la aldea de enfrente; en la cual como entrareis, hallaréis un pollino atado, en el que ningún hombre se ha sentado jamás; desatadlo, y traedlo.
30rekoč: Pojdite v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem.
31Y si alguien os preguntare, ¿por qué lo desatáis? le responderéis así: Porque el Señor lo ha menester.
31In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.
32Y fueron los que habían sido enviados, y hallaron como les dijo.
32In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel.
33Y desatando ellos el pollino, sus dueños les dijeron: ¿Por qué desatáis el pollino?
33Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?
34Y ellos dijeron: Porque el Señor lo ha menester.
34Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.
35Y trajéronlo á Jesús; y habiéndo echado sus vestidos sobre el pollino, pusieron á Jesús encima.
35In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa.
36Y yendo él tendían sus capas por el camino.
36Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot.
37Y como llegasen ya cerca de la bajada del monte de las Olivas, toda la multitud de los discípulos, gozándose, comenzaron á alabar á Dios á gran voz por todas las maravillas que habían visto,
37In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli,
38Diciendo: ­Bendito el rey que viene en el nombre del Señor: paz en el cielo, y gloria en lo altísimo!
38govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah!
39Entonces algunos de los Fariseos de la compañía, le dijeron: Maestro, reprende á tus discípulos.
39In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje!
40Y él respondiendo, les dijo: Os digo que si éstos callaren, las piedras clamarán.
40In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.
41Y como llegó cerca viendo la ciudad, lloró sobre ella,
41In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim
42Diciendo: ­Oh si también tú conocieses, á lo menos en este tu día, lo que toca á tu paz! mas ahora está encubierto de tus ojos.
42in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim!
43Porque vendrán días sobre ti, que tus enemigos te cercarán con baluarte, y te pondrán cerco, y de todas partes te pondrán en estrecho,
43Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani;
44Y te derribarán á tierra, y á tus hijos dentro de ti; y no dejarán sobre ti piedra sobre piedra; por cuanto no conociste el tiempo de tu visitación.
44in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.
45Y entrando en el templo, comenzó á echar fuera á todos los que vendían y compraban en él.
45In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali,
46Diciéndoles: Escrito está: Mi casa, casa de oración es; mas vosotros la habéis hecho cueva de ladrones.
46rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško.
47Y enseñaba cada día en el templo; mas los príncipes de los sacerdotes, y los escribas, y los principales del pueblo procuraban matarle.
47In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili,pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.
48Y no hallaban qué hacerle, porque todo el pueblo estaba suspenso oyéndole.
48pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.