1HIJO mío, está atento á mi sabiduría, Y á mi inteligencia inclina tu oído;
1Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,
2Para que guardes consejo, Y tus labios conserven la ciencia.
2da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.
3Porque los labios de la extraña destilan miel, Y su paladar es más blando que el aceite;
3Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.
4Mas su fin es amargo como el ajenjo, Agudo como cuchillo de dos filos.
4Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.
5Sus pies descienden á la muerte; Sus pasos sustentan el sepulcro:
5Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.
6Sus caminos son instables; no los conocerás, Si no considerares el camino de vida.
6Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.
7Ahora pues, hijos, oidme, Y no os apartéis de las razones de mi boca.
7Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.
8Aleja de ella tu camino, Y no te acerques á la puerta de su casa;
8Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,
9Porque no des á los extraños tu honor, Y tus años á cruel;
9da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;
10Porque no se harten los extraños de tu fuerza, Y tus trabajos estén en casa del extraño;
10da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.
11Y gimas en tus postrimerías, Cuando se consumiere tu carne y tu cuerpo,
11In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,
12Y digas: Cómo aborrecí el consejo, Y mi corazón menospreció la reprensión;
12in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!
13Y no oí la voz de los que me adoctrinaban, Y á los que me enseñaban no incliné mi oído!
13Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.
14Casi en todo mal he estado, En medio de la sociedad y de la congregación.
14Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“
15Bebe el agua de tu cisterna, Y los raudales de tu pozo.
15Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!
16Derrámense por de fuera tus fuentes, En las plazas los ríos de aguas.
16Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?
17Sean para ti solo, Y no para los extraños contigo.
17Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.
18Sea bendito tu manantial; Y alégrate con la mujer de tu mocedad.
18Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,
19Como cierva amada y graciosa corza, Sus pechos te satisfagan en todo tiempo; Y en su amor recréate siempre.
19košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!
20¿Y por qué, hijo mío, andarás ciego con la ajena, Y abrazarás el seno de la extraña?
20Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?
21Pues que los caminos del hombre están ante los ojos de Jehová, Y él considera todas sus veredas.
21Kajti pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.
22Prenderán al impío sus propias iniquidades, Y detenido será con las cuerdas de su pecado.
22Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.
23El morirá por falta de corrección; Y errará por la grandeza de su locura.
23Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.