1OID, hijos, la doctrina de un padre, Y estad atentos para que conozcáis cordura.
1Poslušajte, sinovi pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost.
2Porque os doy buena enseñanza; No desamparéis mi ley.
2Kajti dobro izročilo vam dajem, nauka mojega ne zapuščajte.
3Porque yo fuí hijo de mi padre, Delicado y único delante de mi madre.
3Tudi jaz sem bil sin pri očetu svojem, nežen in edinec v varstvu matere svoje.
4Y él me enseñaba, y me decía: Mantenga tu corazón mis razones, Guarda mis mandamientos, y vivirás:
4In on me je učil in mi rekal: Ohrani naj besede moje srce tvoje; izpoljnjuj zapovedi moje in žívi!
5Adquiere sabiduría, adquiere inteligencia; No te olvides ni te apartes de las razones de mi boca;
5Pridóbi modrost, pridóbi razumnost, ne zabi je in ne kreni od govorov mojih ust.
6No la dejes, y ella te guardará; Amala, y te conservará.
6Ne zapusti je, in ohranila te bo, ljubi jo, in stražila te bode.
7Sabiduría ante todo: adquiere sabiduría: Y ante toda tu posesión adquiere inteligencia.
7Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! in za ves svoj imetek pridobi si razumnost.
8Engrandécela, y ella te engrandecerá: Ella te honrará, cuando tú la hubieres abrazado.
8Povzdiguj jo, in povišala te bo, v čast te spravi, ko jo bodeš objemal.
9Adorno de gracia dará á tu cabeza: Corona de hermosura te entregará.
9Na glavo ti dene krasen venec, krono slave ti podari.
10Oye, hijo mío, y recibe mis razones; Y se te multiplicarán años de vida.
10Čuj, sin moj, in sprejmi besede moje; tako si ti pomnožijo življenja leta.
11Por el camino de la sabiduría te he encaminado, Y por veredas derechas te he hecho andar.
11Modrosti pot te učim, vodim te po stezah poštenja.
12Cuando anduvieres no se estrecharán tus pasos; Y si corrieres, no tropezarás.
12Ko boš hodil, nič ne bo oviralo stopinje tvoje, in če potečeš, se ne spotakneš.
13Ten el consejo, no lo dejes; Guárdalo, porque eso es tu vida.
13Oprimi se pouka, ne pusti ga, hrani ga, ker je življenje tvoje.
14No entres por la vereda de los impíos, Ni vayas por el camino de los malos.
14Ne stopi na stezo brezbožnih in po poti hudobnih ne hodi.
15Desampárala, no pases por ella; Apártate de ella, pasa.
15Ogni se je, ne prehajaj čeznjo, kreni od nje in idi mimo.
16Porque no duermen ellos, si no hicieren mal; Y pierden su sueño, si no han hecho caer.
16Zakaj ne spe, če niso storili hudega, in spanje jim mine, če niso koga izpodnesli.
17Porque comen pan de maldad, y beben vino de robos.
17Kajti kruh brezbožnosti jedo in vino silovitosti pijo.
18Mas la senda de los justos es como la luz de la aurora, Que va en aumento hasta que el día es perfecto.
18Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.
19El camino de los impíos es como la oscuridad: No saben en qué tropiezan.
19Brezbožnih steza je podobna temi: ne vedo, ob kaj se bodo spoteknili.
20Hijo mío, está atento á mis palabras; Inclina tu oído á mis razones.
20Sin moj, na besede moje pazi, h govorom mojim nagni uho svoje.
21No se aparten de tus ojos; Guárdalas en medio de tu corazón.
21Nikar naj ti ne izginejo izpred oči, hrani jih v globočini srca svojega.
22Porque son vida á los que las hallan, Y medicina á toda su carne.
22Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njih telesu.
23Sobre toda cosa guardada guarda tu corazón; Porque de él mana la vida.
23Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.
24Aparta de ti la perversidad de la boca, Y aleja de ti la iniquidad de labios.
24Iznebi se spačenosti ust, in zvitost ustnic spravi daleč od sebe.
25Tus ojos miren lo recto, Y tus párpados en derechura delante de ti.
25Oči tvoje naj zro naravnost in trepalnice tvoje naj gledajo ravno predse.
26Examina la senda de tus pies, Y todos tus caminos sean ordenados.
26Izmeri stezo noge svoje in stanovitna naj bodo vsa pota tvoja.Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.
27No te apartes á diestra, ni á siniestra: Aparta tu pie del mal.
27Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.