1HIJO mío, guarda mis razones, Y encierra contigo mis mandamientos.
1Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi.
2Guarda mis mandamientos, y vivirás; Y mi ley como las niñas de tus ojos.
2Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.
3Lígalos á tus dedos; Escríbelos en la tabla de tu corazón.
3Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo.
4Di á la sabiduría: Tú eres mi hermana; Y á la inteligencia llama parienta:
4Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo:
5Para que te guarden de la mujer ajena, Y de la extraña que ablanda sus palabras.
5da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami.
6Porque mirando yo por la ventana de mi casa, Por mi celosía,
6Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč,
7Vi entre los simples, Consideré entre los jóvenes, Un mancebo falto de entendimiento,
7sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča,
8El cual pasaba por la calle, junto á la esquina de aquella, E iba camino de su casa,
8ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene,
9A la tarde del día, ya que oscurecía, En la oscuridad y tiniebla de la noche.
9v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.
10Y he aquí, una mujer que le sale al encuentro Con atavío de ramera, astuta de corazón,
10In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca.
11Alborotadora y rencillosa, Sus pies no pueden estar en casa;
11Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene;
12Unas veces de fuera, ó bien por las plazas, Acechando por todas las esquinas.
12zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.
13Y traba de él, y bésalo; Desvergonzó su rostro, y díjole:
13In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče:
14Sacrificios de paz había prometido, Hoy he pagado mis votos;
14Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje.
15Por tanto he salido á encontrarte, Buscando diligentemente tu rostro, y te he hallado.
15Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.
16Con paramentos he ataviado mi cama, Recamados con cordoncillo de Egipto.
16S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega;
17He sahumado mi cámara Con mirra, áloes, y cinamomo.
17pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.
18Ven, embriaguémonos de amores hasta la mañana; Alegrémonos en amores.
18Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem!
19Porque el marido no está en casa, Hase ido á un largo viaje:
19Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot;
20El saco de dinero llevó en su mano; El día señalado volverá á su casa.
20mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.
21Rindiólo con la mucha suavidad de sus palabras, Obligóle con la blandura de sus labios.
21Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila:
22Vase en pos de ella luego, Como va el buey al degolladero, Y como el loco á las prisiones para ser castigado;
22za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih –
23Como el ave que se apresura al lazo, Y no sabe que es contra su vida, Hasta que la saeta traspasó su hígado.
23dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.
24Ahora pues, hijos, oidme, Y estad atentos á las razones de mi boca.
24Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede!
25No se aparte á sus caminos tu corazón; No yerres en sus veredas.
25Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene.
26Porque á muchos ha hecho caer heridos; Y aun los más fuertes han sido muertos por ella.
26Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila.Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.
27Caminos del sepulcro son su casa, Que descienden á las cámaras de la muerte.
27Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.