1Canción: Salmo de Asaph. OH Dios no tengas silencio: No calles, oh Dios, ni te estés quieto.
1{Pesem in psalm Asafov.} O Bog, ne molči, ne delaj se gluhega in ne miruj, o Bog mogočni!
2Porque he aquí que braman tus enemigos; Y tus aborrecedores han alzado cabeza.
2Zakaj, glej, neprijatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave.
3Sobre tu pueblo han consultado astuta y secretamente, Y han entrado en consejo contra tus escondidos.
3Zoper ljudstvo tvoje kujejo prekanjene naklepe in posvetujejo se zoper varovance tvoje.
4Han dicho: Venid, y cortémoslos de ser pueblo, Y no haya más memoria del nombre de Israel.
4Govoré: Pridite, in potrebimo jih, da ne bodo narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega.
5Por esto han conspirado de corazón á una, Contra ti han hecho liga;
5Kajti naklep so storili v srcu enih misli; zoper tebe so sklenili zavezo:
6Los pabellones de los Idumeos y de los Ismaelitas, Moab y los Agarenos;
6šatori Edomovi in Izmaelci, Moab in Hagarenci,
7Gebal, y Ammón, y Amalec; Los Filisteos con los habitadores de Tiro.
7Gebal in Amon in Amalek, Filisteja s Tira prebivalci;
8También el Assur se ha juntado con ellos: Son por brazo á los hijos de Lot. (Selah.)
8tudi Asirec se jim je pridružil v pomoč so bili sinovom Lotovim. (Sela.)
9Hazles como á Madián; Como á Sísara, como á Jabín en el arroyo de Cisón;
9Stóri jim kakor Madiancem, kakor Siseru, kakor Jabinu ob potoku Kisonu,
10Que perecieron en Endor, Fueron hechos muladar de la tierra.
10ki so bili pokončani pri Endoru, postali so zemlje gnoj!
11Pon á ellos y á sus capitanes como á Oreb y como á Zeeb; Y como á Zeba y como á Zalmunna, á todos sus príncipes;
11Naredi njih plemenitnike kakor Oreba in kakor Zeba, kakor Zebaha in Zalmuna vse njih poglavarje.
12Que han dicho: Heredemos para nosotros Las moradas de Dios.
12Ker so rekli: Vzemimo si v last prebivališča Božja!
13Dios mío, ponlos como á torbellinos; Como á hojarascas delante del viento.
13Bog moj, naredi jih kakor prah v vrtincu, kakor pleve pred vetrom!
14Como fuego que quema el monte, Como llama que abrasa las breñas.
14Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen, ki popali gore,
15Persíguelos así con tu tempestad, Y asómbralos con tu torbellino.
15tako jih podi z viharjem svojim in z vrtincem svojim jih preplaši!
16Llena sus rostros de vergüenza; Y busquen tu nombre, oh Jehová.
16S sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali ime tvoje, o GOSPOD!
17Sean afrentados y turbados para siempre; Y sean deshonrados, y perezcan.
17Rdečica naj jih oblije in izbegajo naj se za ves čas, sramujejo se naj in poginejo,da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.
18Y conozcan que tu nombre es JEHOVA; Tú solo Altísimo sobre toda la tierra.
18da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.