Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Psalms

88

1Canción: Salmo para los hijos de Coré: al Músico principal: para cantar sobre Mahalath; Masquil de Hemán Ezrahita. OH Jehová, Dios de mi salud, Día y noche clamo delante de ti.
1{Pesem in psalm sinov Korahovih. Načelniku godbe; na mahalat leanot. Pouk Hemana Ezrahovca.} O GOSPOD, Bog zveličanja mojega, po dnevi kličem in po noči pred teboj.
2Entre mi oración en tu presencia: Inclina tu oído á mi clamor.
2Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje k mojemu vpitju.
3Porque mi alma está harta de males, Y mi vida cercana al sepulcro.
3Kajti nasičena je z nadlogami duša moja in življenje moje je dospelo do kraja mrtvih.
4Soy contado con los que descienden al hoyo, Soy como hombre sin fuerza:
4Štejejo me med tiste, ki se pogrezajo v jamo; podoben sem možu, ki mu je minila življenja moč.
5Libre entre los muertos, Como los matados que yacen en el sepulcro, Que no te acuerdas más de ellos, Y que son cortados de tu mano.
5Med mrtvimi sem zapuščen kakor pobiti, ležeči v grobu, ki se jih ne spominjaš več, ker so ločeni od tvoje roke.
6Hasme puesto en el hoyo profundo, En tinieblas, en honduras.
6Položil si me v jamo najglobočjo, v kraje temne, v globočine.
7Sobre mí se ha acostado tu ira, Y me has afligido con todas tus ondas. (Selah.)
7Trdo me tlači jeza tvoja in vse valove svoje zaganjaš v me. (Sela.)
8Has alejado de mí mis conocidos: Hasme puesto por abominación á ellos: Encerrado estoy, y no puedo salir.
8Oddalil si od mene znance moje, storil si me njim v najhujšo gnusobo; zajet sem, in pobegniti ne morem.
9Mis ojos enfermaron á causa de mi aflicción: Hete llamado, oh Jehová, cada día; He extendido á ti mis manos.
9Oko moje mrli od bede; kličem te, GOSPOD, vsak dan, k tebi razpenjam roke svoje.
10¿Harás tú milagro á los muertos? ¿Levantaránse los muertos para alabarte? (Selah.)
10Boš li na mrtvih delal čudeže? Ali mrtvi vstajajo, da bi te slavili? (Sela.)
11¿Será contada en el sepulcro tu misericordia, O tu verdad en la perdición?
11Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube?
12¿Será conocida en las tinieblas tu maravilla, Ni tu justicia en la tierra del olvido?
12Ali se mar v temini spoznajo čuda tvoja in pravičnost tvoja v pozabljenja deželi?
13Mas yo á ti he clamado, oh Jehová; Y de mañana mi oración te previno.
13Jaz pa vpijem, GOSPOD, k tebi, že zjutraj ti hiti naproti molitev moja.
14¿Por qué, oh Jehová, desechas mi alma? ¿Por qué escondes de mí tu rostro?
14Zakaj zametaš dušo mojo, o GOSPOD, skrivaš mi obličje svoje?
15Yo soy afligido y menesteroso: Desde la mocedad he llevado tus terrores, he estado medroso.
15Siromak sem in blizu smrti od mladosti svoje, strahove tvoje prenašam in sem izbegan.
16Sobre mí han pasado tus iras; Tus espantos me han cortado.
16Jeze tvoje žar gre čezme, strahote tvoje me uničujejo;
17Hanme rodeado como aguas de continuo; Hanme cercado á una.
17obdajajo me kakor vode ves dan, obstopajo me vse skupaj.Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.
18Has alejado de mí el enemigo y el compañero; Y mis conocidos se esconden en la tiniebla.
18Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.