Turkish

Slovenian

Proverbs

1

1Davut oğlu İsrail Kralı Süleymanın özdeyişleri:
1Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:
2Bu özdeyişler, bilgeliğe ve terbiyeye ulaşmak,Akıllıca sözleri anlamak,
2da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,
3Başarıya götüren terbiyeyi edinipDoğru, haklı ve adil olanı yapmak,
3da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,
4Saf kişiyi ihtiyatlı,Genç adamı bilgili ve sağgörülü kılmak içindir.
4da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.
5Özdeyişlerle benzetmeleri,Bilgelerin sözleriyle bilmecelerini anlamak içinBilge kişi dinlesin ve kavrayışını artırsın,Akıllı kişi yaşam hüneri kazansın.
5Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,
7RAB korkusudur bilginin temeli.Ahmaklarsa bilgeliği ve terbiyeyi küçümser.
6da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.
8Oğlum, babanın uyarılarına kulak ver,Annenin öğrettiklerinden ayrılma.
7Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.
9Çünkü bunlar başın için sevimli bir çelenk,Boynun için gerdanlık olacaktır.
8Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:
10Oğlum, seni ayartmaya çalışan günahkârlara teslim olma.
9kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.
11Şöyle diyebilirler:‹‹Bizimle gel,Adam öldürmek için pusuya yatalım,Zevk uğruna masum kişileri tuzağa düşürelim.
10Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.
12Onları ölüler diyarı gibi diri diri,Ölüm çukuruna inenler gibiBütünüyle yutalım.
11Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;
13Bir sürü değerli mal ele geçirir,Evlerimizi ganimetle doldururuz.
12pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;
14Gel, sen de bize katıl,Tek bir kesemiz olacak.››
13vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;
15Oğlum, böyleleriyle gitme,Onların tuttuğu yoldan uzak dur.
14srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –
16Çünkü ayakları kötülüğe koşar,Çekinmeden kan dökerler.
15sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!
17Kuşların gözü önünde ağ sermek boşunadır.
16Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.
18Başkasına pusu kuran kendi kurduğu pusuya düşer.Yalnız kendi canıdır tuzağa düşürdüğü.
17Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,
19Haksız kazanca düşkün olanların sonu böyledir.Bu düşkünlük onları canlarından eder.
18oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!
20Bilgelik dışarıda yüksek sesle haykırıyor,Meydanlarda sesleniyor.
19Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.
21Kalabalık sokak başlarında bağırıyor,Kentin giriş kapılarında sözlerini duyuruyor:
20Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;
22‹‹Ey budalalar, budalalığı ne zamana dek seveceksiniz?Alaycılar ne zamana dek alay etmekten zevk alacak?Akılsızlar ne zamana dek bilgiden nefret edecek?
21vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:
23Uyardığımda yola gelin, o zaman size yüreğimi açar,Sözlerimi anlamanıza yardım ederim.
22Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?
24Ama sizi çağırdığım zaman beni reddettiniz.Elimi uzattım, umursayan olmadı.
23Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.
25Duymazlıktan geldiniz bütün öğütlerimi,Uyarılarımı duymak istemediniz.
24Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,
26Bu yüzden ben de felaketinize sevineceğim.Belaya uğradığınızda,Bela üzerinize bir fırtına gibi geldiğinde,Bir kasırga gibi geldiğinde felaketiniz,Sıkıntıya, kaygıya düştüğünüzde,Sizinle alay edeceğim.
25temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:
28O zaman beni çağıracaksınız,Ama yanıtlamayacağım.Var gücünüzle arayacaksınız beni,Ama bulamayacaksınız.
26zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;
29Çünkü bilgiden nefret ettiniz.RABden korkmayı reddettiniz.
27kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.
30Öğütlerimi istemediniz,Uyarılarımın tümünü küçümsediniz.
28Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:
31Bu nedenle tuttuğunuz yolun meyvesini yiyeceksiniz,Kendi düzenbazlığınıza doyacaksınız.
29zato ker so sovražili znanje in strahu GOSPODOVEGA niso izvolili,
32Bön adamlar dönekliklerinin kurbanı olacak.Akılsızlar kaygısızlıklarının içinde yok olup gidecek.
30svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.
33Ama beni dinleyen güvenlik içinde yaşayacak,Kötülükten korkmayacak, huzur bulacak.››
31Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.
32Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.
33Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.