1Bilgelik kendi evini yaptı,Yedi direğini yonttu.
1Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;
2Hayvanlarını kesti,Şarabını hazırlayıp sofrasını kurdu.
2zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;
3Kentin en yüksek noktalarına gönderdiğiHizmetçileri aracılığıyla herkesi çağırıyor:
3poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:
4‹‹Kim safsa buraya gelsin›› diyor.Sağduyudan yoksun olanlara da,‹‹Gelin, yiyeceklerimi yiyin,Hazırladığım şaraptan için›› diyor.
4„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
6‹‹Saflığı bırakın da yaşayın,Aklın yolunu izleyin.
5„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!
7‹‹Alaycıyı paylayan aşağılanmayı hak eder,Kötü kişiyi azarlayan hakarete uğrar.
6Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“
8Alaycıyı azarlama, yoksa senden nefret eder.Bilge kişiyi azarlarsan, seni sever.
7Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.
9Bilge kişiyi eğitirsenDaha bilge olur,Doğru kişiye öğretirsen bilgisini artırır.
8Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.
10RAB korkusudur bilgeliğin temeli.Akıl Kutsal Olanı tanımaktır.
9Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.
11Benim sayemde günlerin çoğalacak,Ömrüne yıllar katılacak.
10Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.
12Bilgeysen, bilgeliğinin yararı sanadır,Alaycı olursan acısını yalnız sen çekersin.››
11Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.
13Akılsız kadın yaygaracıVe saftır, hiçbir şey bilmez.
12Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.
14Evinin kapısında,Kentin en yüksek yerinde bir iskemleye oturur;Yoldan geçenleri,Kendi yollarından gidenleri çağırmak için,
13Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.
16‹‹Kim safsa buraya gelsin›› der.Sağduyudan yoksun olanlara da,
14In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,
17‹‹Çalıntı su tatlı,Gizlice yenen yemek lezzetlidir›› der.
15da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:
18Ne var ki, evine girenler ölüme gittiklerini,Ona konuk olanlarÖlüler diyarının dibine indiklerini bilmezler.
16„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
17„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
18Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.