¹Mometabe-makai hante pangkeni to Kristen to ngkai Efesus toera, pai' kipalahii-ramo mpokaliliu pomako' -kai hilou hi propinsi Siria. Me'ongko' -mi kapal-kai kaliliu hilou hi lewuto' Kos, pai' kamepulo-na rata hi lewuto' Rodos. Ngkai ree, kaliliu-makai hilou hi lewuto' Patara.

¹Ko smo se pa odtrgali od njih in se odpeljali, smo prišli naravnost v Kon, drugi dan v Rod in odtod v Pataro.

²Hi Patara toe, hirua' -kai hante kapal to hilou hi tana' Fenisia hi propinsi Siria. Jadi', mehawi' -makai hi kapal toe mpokaliliu pomako' -kai.

²In ko smo našli ladjo, ki je imela jadrati v Fenicijo, smo stopili nanjo in se peljali.

³Bula pomako' -kai toe, mpohilo-kai lewuto' Siprus hi mali ngki'ii-kai, tapi' kaliliu moto-ka-kaiwo, rata hi tana' Siria. Mana'u-makai ngkai kapal hi ngata Tirus, apa' kapal toe kana rapopana'u kenia-na hi ree.

³Ko smo pa ugledali Ciper, smo ga pustili na levi strani in se peljali v Sirijo, in izkrcali smo se v Tiru; tu namreč je imela ladja iztovoriti blago.

⁴Jadi', hi ree-kai mpencuai' topetuku' Yesus pai' mo'oha' dohe-ra hamingku. Ngkai petete' Inoha' Tomoroli', doo-kai hi Tirus toera mpopo'ingai' Paulus bona neo' -i-hawo kaliliu hilou hi Yerusalem.

⁴In ko smo našli učence, smo ostali tu sedem dni; ti so pravili Pavlu po Duhu, naj ne hodi gori v Jeruzalem.

⁵Aga nau' wae, karata tempo-na pe'ongko' kapal-kai, ki'uli' -mi bate kaliliu moto-kai hilou hi Yerusalem. Jadi', hawe'ea doo-kai toe mpobawa-kai hilou hi mali ngata, hante tobine-ra pai' ana' -ana' -ra. Hi wiwi' tahi', mowingkotu' -makai hangkaa-ngkania pai' mosampaya.

⁵Ko smo pa te dni dopolnili, smo se odpravili, in spremljali so nas vsi z ženami in otroki ven za mesto; in pokleknivši na bregu, smo molili.

⁶Oti mosampaya, mometabe-makai, pai' ngkahe' -makai hi rala kapal. Hira' to mebawa toera, nculii' wo'o-ramo-rawo hilou hi tomi-ra.

⁶In ko smo se poslovili drug od drugega, smo stopili na ladjo, a oni so se vrnili domov.

⁷Ngkai Tirus, kaliliu-makai rata hi ngata Ptolemais. Hi ria wo'o-kai mpencuai' ompi' hampepangalaa' -kai pai' mpometabe-raka. Hamengi-kai dohe-ra.

⁷Mi pa, ko smo vožnjo iz Tira dokončali, smo prišli v Ptolemajdo, in pozdravivši se z brati, smo ostali en dan pri njih.

⁸Kamepulo-na, me'ongko' wo'o-makai hilou hi ngata Kaisarea. Hi ree-kai hilou mo'oha' hi tomi Filipus. Filipus toei, tauna to mpokeni Kareba Lompe', pai' hi'a toe-mi hadua ngkai tauna to pitu to rapelihi hi Yerusalem wengi.

⁸A drugi dan smo odrinili in prišli v Cezarejo; in šli smo v hišo Filipa evangelista, ki je bil eden izmed sedmerih, in ostali smo pri njem.

⁹Ria opo' -ki ana' -na paka' toronaa, pai' paka' nabi-- batua-na to ria pakulea' -ra mpohowa' Lolita Alata'ala.

⁹Ta pa je imel štiri hčere device, ki so prorokovale.

¹⁰Ba hangkuja eo-makai hi tomi Filipus toe, rata hadua tauna ngkai Yudea, hanga' -na Agabus. Agabus toei, ria pakulea' -na mpohowa' Lolita Alata'ala.

¹⁰Ko smo se pa več dni mudili, pride iz Judeje neki prorok, po imenu Agab;

¹¹Karata-na Agabus toe, na'ala' -mi salepe' -na Paulus, nahoo' -ki witi' -na pai' pale-na moto, pai' na'uli': "Toi-mi lolita Inoha' Tomoroli': Pue' salepe' toii mpai' rahoko' to Yahudi hi Yerusalem, rahoo' hewa toi-e, pai' -i ratonu-raka topoparenta to bela-ra to Yahudi."

¹¹ko pride ta k nam, vzame pas Pavlov in, zvezavši si roke in noge, reče: To veli sveti Duh: Moža, čigar je ta pas, zvežejo tako Judje v Jeruzalemu in ga izroče poganom v roke.

¹²Kaki'epe-na tohe'e, kai' pai' doo-kai hi Kaisarea merapi' mpu'u hi Paulus bona neo' -i kaliliu hilou hi Yerusalem.

¹²Ko smo pa to slišali, smo ga prosili mi in ondišnji, naj ne hodi gori v Jeruzalem.

¹³Aga na'uli' -kakai: "Napa-di-koina pai' geo' -koi hewa tetu-e? Doko' mpolentei nono-ku lau-wadi-koi! Nau' ba rahoo' -a mpai' hi Yerusalem, ba paiana rapatehi mpu'u-a mpai' sabana petuku' -ku hi Pue' Yesus, sadia moto-ale hilou hi ria-e!"

¹³Tedaj odgovori Pavel: Kaj delate, da jokate in mi trgate srce? Saj jaz sem pripravljen ne le biti zvezan, ampak tudi umreti v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa.

¹⁴Jadi', apa' uma oa' napangalai' petagi-kai, kipento'oi lau-mi mpotagi-i, ki'uli': "Kadota Pue' -damo to jadi'."

¹⁴In ko ga nismo mogli pregovoriti, smo umolknili, rekši: Volja Gospodova se zgódi!

¹⁵Oti toe, ngkarewa-makai, pai' -kai me'ongko' mpu'u-mi hilou hi Yerusalem.

¹⁵A po teh dneh smo se pripravili in šli gori v Jeruzalem.

¹⁶Ba hangkuja dua ompi' hampepangalaa' -kai ngkai Kaisarea hilou mpobawa-kai, duu' rata hi tomi po'ohaa' -kai hi Yerusalem. Tomi po'ohaa' -kai toe, tomi hadua to Siprus to mahae-mi jadi' topetuku' Yesus, hanga' -na Manason.

¹⁶Šlo je pa z nami tudi nekaj učencev iz Cezareje, ki so peljali s seboj nekega Mnasona s Cipra, starega učenca, ki smo pri njem imeli gostovati.

¹⁷Karata-kai hi Yerusalem, ompi' -ompi' hampepangalaa' -kai mpotarima-kai hante goe' nono-ra.

¹⁷Ko smo pa prišli v Jeruzalem, so nas radostno sprejeli bratje.

¹⁸Kamepulo-na, hilou-makai dohe Paulus mpencuai' Yakobus. Hawe'ea pangkeni ntani' -na, ria wo'o-ra-rawo morumpu dohe Yakobus.

¹⁸A drugi dan je šel Pavel z nami k Jakobu, kjer so se sešli vsi starejšine.

¹⁹Ka'oti-kai mometabe, natepu'u-mi Paulus mpotutura-raka hawe'ea to nababehi Alata'ala hi olo' tauna to bela-ra to Yahudi nto'u-na mpokeni Kareba Lompe' hi ria.

¹⁹In ko se je bil ž njimi pozdravil, je pripovedoval vse po vrsti, kaj je storil Bog med pogani po njegovi službi.

²⁰Kara'epe-na pangkeni hi Yerusalem lolita Paulus tohe'e, ra'une' -mi Alata'ala. Ngkai ree, ra'uli' -mi mpo'uli' -ki Paulus: "Hewa toe, ompi': bona nu'inca, moncobu-ncobu-mi ompi' -ta to Yahudi to mepangala' -mi hi Yesus. Hira' toe, paka' to mpotuku' Atura Musa hante nono mpu'u.

²⁰Oni pa, ko so to slišali, so slavili Boga; in njemu reko: Vidiš, brat, koliko tisoč jih je med Judi, ki so sprejeli vero, in vsi so vneti za postavo.

²¹Hiaa' ra'epe wo'o-mi kareba to mpotuntui' -ko ompi'. Ra'epe kanutudui' -ra to Yahudi to mposowo' -ra to bela-ra to Yahudi bona neo' -pi mpotuku' Atura Musa. Nutudui' -ra bona neo' -pi mpotini' ana' -ra pai' neo' -pi mpotuku' ada totu'a-ta owi.

²¹Slišali pa so zate, da učiš odstop od Mojzesa vse Jude, ki so med pogani, in praviš, naj ne obrezujejo sinov svojih in se tudi ne ravnajo po starih šegah.

²²Hiaa' wae-e lau, bate ra'epe mpai' karata-nu hi rei. Jadi' beiwa-mi?

²²Kaj je torej storiti? Gotovo [se zbere množica, kajti] zaslišijo, da si prišel.

²³Agina nutuku' paresa' -kai toi ompi', bona monoto-mi ka'uma-na-hawo makono lolita petuntui' toe: Ria-ra hi rehe'i opo' doo-kai to oti-mi mpobabehi janci hi Alata'ala hante mosumpa.

²³To torej stóri, kar ti povemo: So pri nas štirje možje, ki imajo obljubo na sebi;

²⁴Jadi', iko wo'o-kowo, hilou-ko dohe-ra hi Tomi Alata'ala mpobabehi ada agama pompobohoi' woto, pai' iko mpobayari oli porewua pepue' -ra, bona ma'ala-ra mposongki' wuluwoo' -ra ntuku' ada-ta. Ane hewa toe-damo, monoto-mi hi hawe'ea tauna ka'uma-na-hawo makono kareba to ra'epe mpotuntui' -ko. Apa' nutuku' wo'o-kowo Atura Musa.

²⁴te vzemi k sebi in očisti se ž njimi in plačaj zanje, da si ostrižejo glave, in vsi bodo zvedeli, da ni res, kar so o tebi slišali, ampak da tudi sam redno živiš in izpolnjuješ postavo.

²⁵Jadi', toe-mi paresa' -kai hi iko ompi'. Aga ane hira' to bela-ra to Yahudi to mepangala' -mi hi Yesus, oti-mi kipakatu-raka sura mpo'uli' -raka kabotu' -kai. Uma-ra mingki' mpotuku' Atura Musa. Sampale kiperapi' bona neo' -ra mpokoni' pongkoni' to rapopepue' hi pinotau, pai' neo' wo'o mpokoni' raa' ba bau' to ko'ia ralali ncala' raa' -na, pai' bona neo' -ra mogau' sala'."

²⁵Glede tistih pa, ki so izmed poganov sprejeli vero, smo sklenili in pisali, da naj se varujejo malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti.

²⁶Paresa' -ra toe napangala' mpu'u-mi Paulus. Kamepulo-na hilou mpu'u-imi hante to opo' tohe'era mpobabehi ada agama pompobohoi' woto. Oti toe, mesua' -imi hi rala Tomi Alata'ala mpo'uli' -ki imam hangkuja eo-pi pai' lako' hudu tempo pompobohoi' -ra. Apa' ane hudu-damo tempo pompobohoi' -ra, Paulus hante doo-na to opo' toera hore-hore kana ngkeni pepue' -ra.

²⁶Tedaj vzame k sebi Pavel može, in očistivši se ž njimi drugi dan, gre v tempelj in oznani, kdaj se dopolnijo dnevi očiščevanja, dokler se ni darovala daritev za vsakega od njih.

²⁷Neo' hudu-mi pitu eo to rapakatantu, ria ba hangkuja dua to Yahudi ngkai propinsi Asia mpohilo Paulus hi Tomi Alata'ala. Me'ukei' -ramo mpo'ukei' ntodea, pai' -ra mpohoko' -mi Paulus.

²⁷Ko so se pa sedmeri dnevi skoro dokončali, ga ugledajo v templju Judje iz Azije, razdražijo vse ljudstvo ter polože nanj roke,

²⁸Mpokio' -ra doo-ra, ra'uli': "Mai-koi ompi' -ompi' to Israel! Ngawa'! Ohe'i-mi tauna to mpotudui' hawe'ea tauna hiapa-apa tudui' to mpo'ewa-ta kita' to Yahudi, mposapuaka Atura Musa pai' mposapai tomi pepuea' -ta toi-e! Hiaa' wae lau nakeni wo'o-mi tauna to bela-ra to Yahudi tumai mesua' hi rala Tomi Alata'ala, mpobaboi' tomi to moroli' toi."

²⁸kričeč: Možje Izraelci, pomagajte! Ta je tisti človek, ki povsod uči vse zoper naše ljudstvo in postavo in ta kraj, in vrhutega je tudi Grke pripeljal v tempelj in oskrunil ta sveti kraj.

²⁹Pai' hewa toe pololita-ra, apa' mpohilo-ra hadua to Efesus mo'ema' hante Paulus hi ngata we'i. Hanga' to Efesus toei, Trofimus, bela-i to Yahudi. Jadi', ra'ulia' -rana, Paulus mpokeni Trofimus toei mesua' hi rala Tomi Alata'ala.

²⁹Videli so bili namreč poprej Trofima Efežana ž njim v mestu, in o njem so mislili, da ga je Pavel pripeljal v tempelj.

³⁰Ngkai ree, mpara'ekaa' -mi tauna hobo' hi ngata Yerusalem, pai' mo'iko-ramo hilou hi Tomi Alata'ala. Rahoko' -imi Paulus pai' -i radii' hilou hi mali Tomi Alata'ala. Oti toe, wobo' Tomi Alata'ala rahohoki-mi.

³⁰In vse mesto se je vzdignilo in ljudstvo je drlo skupaj; in zgrabivši Pavla, so ga vlekli ven iz templja; in precej so zaprli vrata.

³¹Bula-ra ngasa' mpatehi Paulus toe, ria wo'o tauna hilou mpoparata hi kapala' tantara to Roma, mpo'uli' karia-na pewongoia bohe hi ngata.

³¹Ko so ga pa že hoteli umoriti, pride glas do tisočnika vojaške trume, da se je vzdignil ves Jeruzalem.

³²Kahilou-nami kapala' tantara toei hante ba hangkuja tadulako pai' tantara-na, kaliliu mpotoa' ntodea. Karahilo-na ntodea tantara toera, rapento'oi-mi mpoweba' Paulus.

³²Ta vzame takoj vojakov in stotnikov in priteče nadnje. Ko pa ugledajo tisočnika in vojake, nehajo bíti Pavla.

³³Kapala' tantara toei hilou mpohoko' -i, pai' nahubui tantara-na mpohoo' pale-na ntimalia hante rante. Oti toe, pai' -i mepekune': "Hema-i tauna toii-e? Napa to nababehi?"

³³Tedaj se tisočnik približa in ga prime, in veli ga vkleniti v dve verigi, ter vpraša, kdo da je in kaj je storil.

³⁴Ria-ra to mpo'uli' hewa toe, ria wo'o to mpo'uli' hewa tetu. Apa' mewongoi rahi, uma lau-pi na'incai napa mpu'u to jadi' toe. Toe pai' nahubui-ramo tantara-na mpokeni Paulus hilou hi rala tomi tantara, bona raparesa' hi ria-i-damo.

³⁴In eni vpijejo to, a drugi drugo med ljudstvom. Ko pa ni mogel nič gotovega zvedeti zavoljo hrupa, ga ukaže odpeljati v grad.

³⁵Karata-ra hi tuka' to ngkahe' hilou hi tomi tantara toe, mome'upi' -damo ntodea pai' ngasa' mpu'u-ra doko' mpopatehi Paulus. Toe pai' Paulus kana ra'ongko' pai' rahorongko tantara.

³⁵In ko pride do stopnic, se prigodi, da ga morajo vojaki nesti zavoljo sile druhali;

³⁶Metuku' oa' -ra tauna to wori', pai' -ra mejeu': "Patehi lau-imi!"

³⁶kajti šla je za njim množica ljudstva, kričeč: Pogubi ga!

³⁷Neo' mesua' -ramo hi rala tomi tantara, na'uli' Paulus hi kapala' tantara: "Ma'ala-a-kuwo mololita kampa' hampai'?" Na'uli' kapala' tantara toei: "Ha nu'inca basa Yunani-e?

³⁷Ravno pa, ko hočejo Pavla peljati v grad, reče on tisočniku: Ali smem kaj govoriti s teboj? On pa reče: Znaš grški?

³⁸Ha bela-kowo iko to Mesir toe-e wengi to mpo'usoki ntodea, pai' mpakeni opo' ncobu tauna hilou hi tana' to wao' mpobabehi pe'ewa hi topoparenta?"

³⁸Nisi li torej tisti Egipčan, ki je pred temi dnevi napravil upor in izpeljal v puščavo štiri tisoč razbojnikov?

³⁹Natompoi' Paulus: "Aku' toi-le to Yahudi, ngkai ngata Tarsus, ngata to bohe hanga' -na hi tana' Kilikia. Palogai-a-kuwo mpololitai ntodea toera lau."

³⁹Pavel pa reče: Jaz sem Jud iz Tarsa, meščan ne neznatnega mesta v Ciliciji; prosim pa te, dovoli mi govoriti ljudstvu.In ko mu je dovolil, namigne Pavel, stoječ na stopnicah, z roko ljudstvu, naj umolknejo; in ko nastane velika tihota, govori k njim v hebrejskem jeziku takole:

⁴⁰Jadi', napalogai mpu'u-imi. Toe pai' mokore-imi Paulus hi tuka', pai' nahuka' -raka ntodea bona mengkalino-ra. Molino-ramo, natepu'u-mi mololita hi rala basa Ibrani, basa-ra to Yahudi.

⁴⁰In ko mu je dovolil, namigne Pavel, stoječ na stopnicah, z roko ljudstvu, naj umolknejo; in ko nastane velika tihota, govori k njim v hebrejskem jeziku takole: