¹Oti toe, Feliks mpobotuhi bona Paulus rapopehawi' hi kapal hilou hi tana' Italia. Jadi', Paulus pai' ba hangkuja dua tau ntani' -na to ratarungku' ratonu hi Yulius, tadulako hi rala tantara to Roma to rahanga' Pasukan Kaisar.

¹Ko je bilo pa sklenjeno, da se imamo po morju odpeljati v Italijo, so izročili Pavla in nekaj drugih jetnikov stotniku, po imenu Juliju, od cesarske trume.

²Yulius mpopehawi' -kai hi kapal bohe ngkai ngata Adramitium, to sadia-mi me'ongko' mpotoa' ngata-ngata hi wiwi' tahi' to hi propinsi Asia. Me'ongko' mpu'u-makai. Doo-kai hi pomakoa' toe, Aristarkhus, to ngkai ngata Tesalonika hi tana' Makedonia.

²In stopivši na ladjo iz Adramita, ki je bila namenjena v primorska mesta v Aziji, smo odrinili, in z nami je bil Aristarh, Macedonec iz Soluna.

³Kamepulo-na, mehani-makai hi ngata Sidon. Lompe' lia ingku-na Yulius hi Paulus. Napalogai moto-i hilou hi role-na mpencuai' doo-na hi rala ngata, bona rawai' -i ba napa-napa to naparaluu.

³In drugi dan smo prišli v Sidon. In Julij je priljudno ravnal s Pavlom in mu je dovolil iti k prijateljem in si dati postreči.

⁴Ngkai ree, kipokaliliu-mi pomako' -kai. Aga ngolu' mpotomu kapal-kai, toe pai' mewiwi' -kai hi lewuto' Siprus tono' hi mata'eo, bona uma-kai narumpa' rahi ngolu'.

⁴In ko smo odrinili odtod, smo se peljali za Ciprom, ker so nam bili vetrovi nasprotni.

⁵Ngkai ree-makai mpobonte tahi' to mpomenyanyohi tana' Kilikia pai' Pamfilia, duu' -na rata-kai hi ngata Mira hi tana' Likia.

⁵In ko smo prepluli morje, ki je poleg Cilicije in Pamfilije, smo pripli v Miro v Liciji.

⁶Hi ngata Mira toe, tadulako tantara mporua' kapal ngkai ngata Aleksandria to mpotoa' tana' Italia. Jadi', napopentoli-makai hi kapal toe.

⁶In tu je našel stotnik ladjo iz Aleksandrije, ki je jadrala v Italijo, in nas je prestavil nanjo.

⁷Rala ba hangkuja eo, pie' lia pomako' kapal. Ncaruku' rata-kai hi ngata Knidus. Ngkai ree, apa' uma oa' lompe' pewui ngolu', uma kipokaliliu pomako' -kai ntuku' to ratoa' lomo' -na. Toe pai' kapal-kai ntara hi Tanjung Salmone pai' mewiwi' hi lewuto' Kreta, bona uma-kai narumpa' rahi ngolu'.

⁷Ko smo se bili po mnogo dni počasi vozili in dospeli s težavo proti Knidu, kjer nam je veter branil pristati, smo pluli pod Kreto proti Salmoni.

⁸Mokoro lia-kai mewiwi' hi lewuto' Kreta toe. Ka'oo-omea-na, rata-makai hi pehania kapal to rahanga' Pehania Lompe', to mohu' ngata Lasea.

⁸In le s težavo se vozeč mimo nje, smo prišli v neki kraj, ki se imenuje Dobro pristanišče, blizu katerega je bilo mesto Laseja.

⁹Apa' wori' -mi tempo-kai to teliu, timpaliu-mi eo bohe popuasaa' to Yahudi, pai' neo' rata-mi tempo lengi'. Biasa-na nto'u toe, hawe'ea kapal kana mento'o, apa' mekoroi' pewui ngolu' pai' uma-pi lompe' pomako' kapal. Toe pai' Paulus mpopo'ingai' -ra bona neo' kaliliu, na'uli':

⁹Ko je bilo pa veliko časa prešlo in je bila vožnja že nevarna, ker je že tudi post minil, jih je Pavel opominjal

¹⁰"Ompi' -ompi', ane tapokaliliu pomako' -ta, wori' mpai' karugia-ta. Uma muntu' kapal pai' kenia-ta to morugi, meka' ba lue' ria-ta mpai' to mate."

¹⁰in jim dejal: Možje, vidim, da hoče vožnja biti huda in silno nevarna ne le za blago in ladjo, ampak tudi za življenje naše.

¹¹Tapi' tadulako tantara toei, uma-i mpangalai' lolita Paulus, apa' meliu-pi pompangala' -na lolita tompajala' kapal pai' pangkeni kapal. Hira' doko' kaliliu.

¹¹Ali stotnik je bolj verjel krmarju in gospodarju ladje nego temu, kar je pravil Pavel.

¹²Jadi', apa' uma mpu'u-hawo lompe' pehania toe napento'oi kapal nto'u tempo lengi', toe pai' wori' to mpo'uli', agina kipalahii lau-mi pehania toe, pai' kipekukuhi bona rata-kai hi ngata Feniks mpopea katimpaliu-na tempo lengi'. Feniks tohe'e, pehania kapal hi Kreta to lompe' rapehanii nto'u tempo lengi', apa' teleru hala' ngkai ngolu'.

¹²In ker pristanišče ni bilo pripravno za zimovanje, so sklenili skoro vsi, odpeljati se odtod, ne bi li kako mogli dospeti do Fenike, ki je pristanišče na Kreti in leži proti jugu in zahodnemu severu, in tam prezimovati.

¹³Nto'u toe, ngolu' ngkai selatan lompe' pewui-na. Toe pai' ra'uli' topobago hi kapal, ma'ala-ramo mpokaliliu pomako' -ra hante kalompea' -na. Jadi', ra'ore' -mi ahe' to mpotaha kapal (to rahanga' balango'), pai' -ra kaliliu mewiwi' hi lewuto' Kreta.

¹³Ko je pa potegnil jug, so odrinili, misleč, da dosežejo svoj namen, in so se peljali ob Kreti, bližje obrežja.

¹⁴Ntaa' we'i, ko'ia mahae ngkai ree, rata-mi ngolu' bohe ngkai role-na, ngolu' to rahanga' Bara' Tahi'.

¹⁴Toda nedolgo potem zaveje od otoka hud veter, ki se imenuje vzhodni sever.

¹⁵Apa' uma-pi-hawo nadadahi kapal mponyanyo ngolu', toe pai' ra'uli' topobago hi kapal, pelele' wae-mi kapal nawui ngolu'.

¹⁵Ko je pa zgrabilo ladjo in se ni mogla vetru upirati, smo jo izročili valovom, in nosili so nas.

¹⁶Uma mahae ngkai ree, teleru hala' -makai ngkai ngolu' hi kampotara-kai tono' selatan lewuto' to rahanga' Kauda. Nto'u toe, ki'ore' sakaya to kedi' to biasa radii' hi tilingkuria kapal (to rahanga' sekoci). Mokoro lia pobago toe.

¹⁶Ko nas pa je zaneslo pod neki otočič, po imenu Kavda, smo komaj mogli obdržati čolnič.

¹⁷Ka'oti-na ki'ore' sakaya to kedi' toe hi lolo kapal, kihoo' -mi pakaroho bona neo' -i mpai' moronto. Oti toe, kapal wo'o baha rakapu' hante koloro bona moroho. Ngkai ree, apa' me'eka' -ramo topobago hi kapal, nee-neo' mpai' kapal-kai mporumpa' wo'one hi kalongkea ue to mohu' hi tana' Libia, toe pai' rapopana'u-mi layar, pai' rapelele' -mi kapal nawui ngolu'.

¹⁷In ko so ga vzdignili, so se poslužili pripomočkov in so ovili ladjo; in boječ se, da ne bi zadeli na kleče, so spustili jadra in so se tako peljali.

¹⁸Kamepulo-na topobago kapal ntepu'u mpetadi kenia kapal hi rala tahi', bona monangko' kapal, apa' uma ria pento'oa uda mpongolu' mporumpa' -kai.

¹⁸In ker nas je vihar hudo metal, so drugi dan začeli izmetavati blago,

¹⁹Kamepulo-na tena, topobago hi kapal mpotadi rewa-rewa kapal hi rala tahi'.

¹⁹in tretji dan so s svojimi rokami izmetali ladijno opravo.

²⁰Ba hangkuja eo, uma-kai mpohiloi lence eo ba betue', pai' uma ria pento'oa-na uda mpongolu' mporumpa' -kai, alaa-na mere' -mi nono-kai, ki'uli' olo' mpobira' -kai tuwu'.

²⁰Ko se pa ne solnce, ne zvezde niso pokazale več dni in je silna burja na nas pritiskala, je že izginilo vse upanje, da bi se oteli.

²¹Ba hangkuja eo-ramo topobago hi kapal uma tepongkoni' nakeni kakawuhe-ra. Ngkai ree, mokore-imi Paulus hi laintongo' -ra pai' na'uli' -raka: "Ane ke nipangala' -a wengi bona neo' -ta ulu me'ongko' ngkai Kreta, ke uma wa morugi-ta hewa tohe'i.

²¹In ko že dolgo časa niso jedli, tedaj reče Pavel, stoječ sredi njih: Poslušali bi me bili, o možje, in ne odrinili od Krete in tako se obvarovali te nadloge in izgube.

²²Aga hewa toe lau ku'uli' -kokoi, pakaroho nono-ni! Uma-ta ria haduaa to mate. Kapal-wadi to morugi.

²²In sedaj vas opominjam, da bodite srčni: zakaj izgube ne bo nobenega življenja med vami, razen le ladje.

²³Apa' ngkabengia ngone, Alata'ala to kupue', Alata'ala to jadi' Pue' -ku, mpopahawa' mala'eka-na mpohirua' -ka.

²³Stal mi je namreč ob strani to noč angel Boga, čigar sem in ki mu služim,

²⁴Na'uli' -ka mala'eka toei: `Neo' -ko me'eka', Paulus. Apa' bate rata moto-ko mpai' hi Roma mponyanyo magau' hi ria. Pai' ngkai kama'ahi' -na Alata'ala hi iko, hawe'ea tauna to hi rala kapal dohe-nu, uma-ra moapa.'

²⁴rekoč: Ne boj se, Pavel! pred cesarja moraš stopiti; in glej, Bog ti je podaril vse, kar se jih pelje s teboj.

²⁵Toe-mi ompi', pakaroho nono-ni. Apa' bate kupangala', napa to na'uli' -ka Alata'ala kana madupa'.

²⁵Zatorej bodite srčni, možje! Kajti verujem Bogu, da se res tako zgodi, kakor mi je bilo rečeno.

²⁶Nau' kapal-ta mogero mpai', tehore moto-ta omea hi hameha' lewuto'."

²⁶Moramo se pa nameriti na neki otok.

²⁷Hono' hampulu' opo' mengi, kapal-kai bate nawui ngolu' bohe hi tahi' Adria. Ba ria mentongo' bengi, ra'epe topobago hi kapal hewa mohu' -mi kapal hi role-na.

²⁷Ko je pa štirinajsta noč prišla in so nas valovi semterja gnali po Jadranskem morju, se je zdelo mornarjem okoli polnoči, da se bližajo neki zemlji.

²⁸Toe pai' ra'ulu watu pompetudu bona ra'inca kanala tahi'. Rapetudu toe, rompulu' nopo kanala-na. Oti toe rapetudu tena, hampulu' lima nopo-damo.

²⁸In izmerivši globočino, najdejo dvajset sežnjev; in ko pridejo malo dalje in izmerijo globočino, najdejo petnajst sežnjev.

²⁹Me'eka' -ramo nee-neo' mpai' kapal mporumpa' watu ranga'. Toe pai' ra'ulu-mi hilou hi rala ue opo' meha' ahe' to motomo hi tilingkuria kapal (to rahanga' balango'), bona tetaha kapal. Pai' mosampaya-ra bona sohi' -sohi' -mi mobaja.

²⁹In boječ se, da ne bi naleteli na skalnata mesta, so vrgli s krme štiri mačke in so želeli, da bi se dan naredil.

³⁰Ngkai ree, topobago kapal toera doko' metibo' bongo-ramo ngkai kapal. Toe pai' rapopana'u-mi sakaya to kedi' hi tahi', ntani' doko' mpotoe ahe' to motomo hi nyanyoa kapal.

³⁰Ko so pa mornarji skušali pobegniti z ladje in so spustili čolnič v morje z izgovorom, da hočejo s prednjega konca mačke vreči,

³¹Mpohilo toe, na'uli' Paulus mpo'uli' -ki tadulako hante tantara-na: "Ane malai-ra topobago toera ngkai kapal, bate uma-koi mpai' tuwu'!"

³¹reče Pavel stotniku in vojakom: Ako ti ne ostanejo na ladji, se vi ne morete oteti.

³²Toe pai' tantara mpobintohi potoe sakaya to kedi', alaa-na sakaya toe monawu' hi tahi' pai' ma'anu'.

³²Tedaj odsekajo vojaki vrvi čolniču in ga spuste, da je odplul.

³³Neo' mehupa' -mi eo, na'uli' -mi Paulus mpo'uli' -raka: "Kana ngkoni' omea-koi! Hampulu' opo' eo-mi, hangaa mpopea napa to jadi' -damo-koi. Uma-koi ngkoni'.

³³Dokler bi se pa začelo daniti, prosi Pavel vse, naj vzemo jedi, rekoč: Štirinajsti dan je danes, kar čakate in ste brez jedi, ne uživši ničesar.

³⁴Jadi', toe pai' ku'uli' -kokoi, ngkoni' kampa' hangkedi', bona moroho-wakoi. Apa' uma moto-koi moapa-apa."

³⁴Zato vas prosim, vzemite jedi, zakaj to je za vašo ohranitev. Nikomur od vas namreč se ne pogubi las z glave.

³⁵Ka'oti-na mololita hewa toe, na'ala' -mi pongkoni', pai' -i mpo'uli' tarima kasi hi Alata'ala hi nyanyoa-ra omea. Nabagi-mi pongkoni' toe, pai' -i ngkoni'.

³⁵In rekši to, vzame kruh in zahvali Boga pred vsemi, ter ga prelomi in začne jesti.

³⁶Ngkai ree, moroho-mi nono-ra, ngkoni' omea-ramo.

³⁶Tedaj postanejo vsi srčnejši in vzemo tudi oni jedi.

³⁷Hawe'ea tauna ihi' kapal toe, ro'atu pitu mpulu' ono.

³⁷Bilo nas je pa vseh na ladji dvesto in šestinsedemdeset duš.

³⁸Bohu-ramo ngkoni', gandum kenia kapal ratadi hi rala tahi', bona kapal monangko' hala'.

³⁸In ko so se dositega najedli, so olajšali ladjo, izmetavši žito v morje.

³⁹Kamobaja-nami, rahilo topobago hi kapal kahiloa-mi role-na. Aga uma ra'incai ba napa hanga' ngata toe. Pai' rahilo wo'o, etu-mi mai huno tahi' hante talinti to uma watua. Toe pai' patuju-ra ane rakule', mencore hi mai-ra.

³⁹Ko se je pa zdanilo, niso poznali dežele; ugledajo pa neki zaliv, da ima raven breg, in nanj so mislili, ko bilo mogoče, izvleči ladjo.

⁴⁰Jadi', rabintohi-mi koloro potoe ahe' pontaha kapal, pai' ahe' pontaha toe rapelele' moto-mi hi rala tahi'. Nto'u toe wo'o, rabongka-mi koloro to mpohoo' guli' kapal, bona kapal ma'ala rapajala'. Pai' ratoe layar hi nyanyoa kapal bona kapal mpotoa' role-na.

⁴⁰In odsekajo mačke in jih puste v morju, obenem pa odvežejo vrvi pri krmilih; in razpno prednje jadro po vetru ter se peljejo proti bregu.

⁴¹Ntaa' we'i, uma-di kaliliu hi role-na, mporumpa' wo'one lau-midi apa' longke ue-na. Woo' -na kapal toka' hi wo'one, alaa-na uma-pi molengo-lengo. Hiaa' hi tilingkuria-na narumpa' balumpa tahi' to bohe, alaa-na moreke.

⁴¹Ko pa jih je zagnalo na kraj, ki je imel po obeh straneh morje, so zadeli z ladjo ob tla; in prednji konec se je zasadil in trdno obtičal, a krma se je razbijala od sile valovja.

⁴²Ngkai ree, mohawa' -ramo tantara doko' mpatehi hawe'ea to rataha, bona neo' mpai' ria to monangu hilou hi role-na pai' nculi' metibo'.

⁴²Vojakov naklep pa je bil, da pomoré jetnike, da ne bi kdo odplaval in pobegnil.

⁴³Tapi' tadulako mpotagi-ra, apa' ma'ahi' -i hi Paulus. Napehubui bona tauna to nginca monangu ngkalitadi hi tahi' pai' monangu hilou hi role-na.

⁴³Toda stotnik hoteč ohraniti Pavla, prepreči njih naklep in ukaže, naj tisti, ki znajo plavati, najprej skočijo v vodo in se spravijo na suho,drugi pa nekateri na deskah, a nekateri na kosovih od ladje. In tako se je zgodilo, da so se vsi rešili na suho.

⁴⁴Oti toe, to hantongo' to uma mpo'incai monangu mpolama' kaju ba pengka kapal bona rakeni hilou hi role-na. Toe-damo pai' uma-kai moapa, rata moto-kai omea hi role-na.

⁴⁴drugi pa nekateri na deskah, a nekateri na kosovih od ladje. In tako se je zgodilo, da so se vsi rešili na suho.