¹Hi role-na omea-makai, lako' ki'inca-di: lewuto' toe rahanga' Malta.

¹In ko smo se bili oteli, smo spoznali, da se otok imenuje Melita.

²Lompe' lia nono-ra pue' ngata hi kai'. Ratarima lompe' -kai, rapobaa-kakai apu kiponerui, apa' udaa wo'o-mi pai' molengi'.

²Divjaki pa so nam izkazovali ne majhno ljudomilost: zažgali so namreč grmado in sprejeli so nas vse zavoljo dežja, ki je šel, in zavoljo mraza.

³Paulus mporumpu kaju pai' nalobu. Bula-na mpodampa kaju hi lolo apu, hangaa mehupa' hama'a ule ngkai rala kaju, apa' morani' -hawo nanene apu. Ule toe mpotilo' pale-na.

³Ko pa nabere Pavel kup hoste in jo dene na ogenj, se priplazi gad vsled vročine in se mu obesi na roko.

⁴Karahilo-na pue' ngata ule to mentoe hi pale Paulus, ra'uli' -mi: "Topepatehi-i-tawo' tau tohe'ii! Bo hilo-mi, nau' uma-i mate hi rala tahi' we'i, aga Anitu Topotangara' uma mpelele' -i tuwu'."

⁴Ko pa vidijo divjaki, da mu visi zver na roki, govore med seboj: Gotovo je ta človek ubijalec, ki ga, otetega iz morja, pravica maščevalka ne pusti živeti.

⁵Ane Paulus-hana, uma hangkedia' peda' na'epe. Napetonta-wadi ule toe hi rala apu.

⁵Toda on otrese zver na ogenj, in nič hudega se mu ni zgodilo.

⁶Ra'uli' pue' ngata, mowoto-ki mpai' pale-na, ba mule' modungka mata' -i pai' mate. Hiaa' mahae rapeka'au, uma-hawo moapa-i. Ngkai ree mobali' wo'o-mi pekiri-ra, ra'uli': "Paulus toei, to mobaraka' -i!"

⁶Oni so pa čakali, da oteče ali se hkratu zgrudi in umre. Ko so pa dolgo čakali in videli, da se mu nič hudega ne zgodi, so premenili svoje misli in so dejali, da je bog.

⁷Uma molaa ngkai ree, ria bonea. Bonea toe, bonea Publius, kapala' hi lewuto' toe. Hante kalompe' nono-na, nakio' -kai hilou hi tomi-na, pai' natorata-kai rala-na tolu eo.

⁷Okoli tega kraja pa so bile pristave poglavarja otoka, Publija po imenu, ki nas je sprejel in tri dni prijazno gostil.

⁸Nto'u toe, tuama-na Publius peda' ngkelengi' pai' nturi mo'ue. Paulus hilou hi poturua-na, naposampayai pai' najama-i, alaa-na mo'uri' -imi.

⁸Zgodi se pa, da je oče Publijev ležal bolan za mrzlico in grižo: k temu gre Pavel in moleč položi nanj roke in ga ozdravi.

⁹Oti toe, hawe'ea to peda' hi lewuto' toe tumai mpopetulungi hi Paulus, pai' napaka'uri' -ra.

⁹In ko se je to zgodilo, so prihajali z otoka tudi drugi, ki so imeli bolezni, in so bili ozdravljeni.

¹⁰Wori' rewa to rawai' -kakai hewa pebila' -ra. Pai' nto'u-kai ngkarewa-mi me'ongko', rakeni napa-napa kaparaluua-kai pai' ratu'u hi rala kapal.

¹⁰Ti so nam tudi izkazovali mnogotere časti, in ko smo odhajali, so nam naložili, kar je bilo potreba.

¹¹Hono' -makai tolu mula hi lewuto' Malta, me'ongko' wo'o-makai mpohawi' kapal to ngkai Aleksandria. Kapal toe mahae-imi-hana mento'o hi lewuto' mpeka'au katimpaliu-na tempo lengi'. Hanga' kapal toe, Anitu Moropa'.

¹¹A po treh mesecih smo se odpeljali na aleksandrijski ladji, ki je bila prezimila na otoku in je imela znamenje Dvojčkov.

¹²Mehani-kai hi ngata Sirakusa, tolu eo-kai hi ria.

¹²In pripeljali smo se v Sirakuz in ostali tu tri dni.

¹³Ngkai ree, kaliliu wo'o-makai mpewiwi' tahi', rata hi ngata Regium. Kamepulo-na, mewui ngolu' to lompe' ngkai selatan. Toe pai' mogasi pomako' kapal-kai, pai' ro'eo oti toe rata-makai hi ngata Putioli hi tana' Italia. Mana'u-makai ngkai kapal hi ree.

¹³Odtod smo se okoli peljali in dospeli v Regijo, in ko je en dan potem potegnil jug, smo prišli drugi dan v Puteole.

¹⁴Pana'u-kai ngkai kapal toe, hirua' -kai hante ba hangkuja dua ompi' hampepangalaa'. Rakio' -kai hilou hi tomi-ra pai' ratorata-kai hamingku. Ngkai ree, mako' witi' -makai hilou hi Roma.

¹⁴Tu smo našli bratov, in prosili so nas, naj bi pri njih prebili sedem dni; in tako smo prišli v Rim.

¹⁵Hi lengko ohea-pidi-kai, ompi' -ompi' hampepangalaa' to hi Roma mpo'epe kaneo' -kai rata-mi. Toe pai' katumai-rami mpotomu-kai hi ngata to rahanga' Pasar Apius pai' Pasanggrahan to Tolu. Kanahilo-na Paulus ompi' hampepangalaa' -kai ngkai Roma toera, na'uli' tarima kasi hi Alata'ala, pai' morawa-mi nono-na.

¹⁵In odtod, ko so bratje slišali za nas, so nam prišli naproti do Apijevega trga in do Treh krčem; in ko jih je videl Pavel, je zahvalil Boga in se napolnil zaupanja.

¹⁶Karata-kai hi Roma, Paulus uma-pi ratarungku'. Rapalogai moto-i mo'oha' hiapa konoa-na, aga hadua tantara mpodongo-i.

¹⁶Ko smo pa prišli v Rim, [je izročil stotnik jetnike poveljniku cesarske straže, a] Pavlu se je dovolilo prebivati, kjer sam hoče, z vojakom, ki ga je varoval.

¹⁷Tolu eo-kai hi ria, Paulus mpokio' totu'a-totu'a to Yahudi bona mpohirua' -ki. Porumpu-ra toe, mololita-imi Paulus, na'uli' -raka: "Ompi' -ompi', uma-kuwo ria sala' -ku hi ompi' -ta to Yahudi, uma-a ria mpotiboki ada totu'a-ta. Aga nau' wae, rahoko' -a hi Yerusalem pai' -a ratonu hi topoparenta to Roma.

¹⁷Zgodi se pa po treh dneh, da skliče Pavel prvake Judov. In ko so se sešli, jim je rekel: Možje bratje! dasi jaz ničesar nisem storil zoper naše ljudstvo ali šege očetovske, vendar so me zvezanega iz Jeruzalema izdali v roke Rimljanom.

¹⁸Kara-kara-ku toe raparesa' topoparenta to Roma, pai' doko' rabahaka-a, apa' monoto-mi ka'uma-na ria sala' -ku to natao rapatehi-ka.

¹⁸Ti so me, ko so me bili zaslišali, hoteli izpustiti, zato ker ni bilo nobene smrtne krivice na meni.

¹⁹Tapi' to Yahudi hi Yudea me'ewa ncuu, uma-ra dota mpobahaka-a. Jadi', uma ria ohea ntani' -na, merapi' -ama mpobua' kara-kara-ku hi Kaisar. Nau' wae, uma ba ria to kupakilu-raka ompi' -ta to Yahudi.

¹⁹Ko so pa Judje ugovarjali, sem bil prisiljen, sklicati se na cesarja, ne kakor da bi imel narod svoj za kaj tožiti.

²⁰Jadi', toe pai' oi-ama hi Roma, pai' ohe'i-mokoi ompi' -ompi', kukio' -koi tumai apa' doko' kupololitai-koi. Apa' pai' -a rataha tohe'i-e, ngkai pepangala' -ku hi Magau' Topetolo' to najanci Alata'ala, hibalia hante hawe'ea to Israel."

²⁰Zavoljo tega razloga torej sem vas poklical, da bi vas videl in z vami govoril; zakaj zaradi upanja Izraelovega sem vkovan v to verigo.

²¹Ra'uli' totu'a to Yahudi toera mpo'uli' -ki Paulus: "Uma ria sura kitarima ngkai Yudea to mpotompo'wiwi-ko. Pai' uma wo'o ria ba haduaa ngkai ria to ngkeni kareba ba mpololita kada'aa-nu.

²¹Oni mu pa reko: Mi nismo ne pisem zastran tebe prejeli iz Judeje in tudi nobeden izmed bratov ni prišel, da bi sporočil ali govoril kaj hudega o tebi.

²²Sampale-di, doko' ki'epe tudui' -nu mpokahangai' Magau' Topetolo' tetu-e. Apa' ki'epe moto tauna hiapa-apa mposapuaka tudui' tetu."

²²Želimo pa slišati od tebe, kaj misliš; kajti za to ločino nam je znano, da ji povsod ugovarjajo.

²³Oti toe, raponoa' -mi eo kahiruaa' -ra tena hante Paulus. Rata mpu'u-mi eo to ratoa', wori' -mi tauna morumpu hi po'ohaa' Paulus. Ngkai mepulo duu' ncimonou', napakanoto-raka Kayesus-na Magau' to najanci Alata'ala. Nabasa ihi' Atura Musa pai' sura nabi-nabi, nanotohi-raka pai' nabawai-ra mepangala' hi Yesus.

²³In ko so mu odločili dan, jih je mnogo prišlo k njemu v stanovanje; in jim je razlagal vse ter pričeval o kraljestvu Božjem in jim služil k veri v to, kar se tiče Jezusa, iz postave Mojzesove in prorokov, od zore do mraka.

²⁴Ria-ra to mpangala' lolita-na, ria wo'o to uma mpangala'.

²⁴In nekateri so verovali temu, kar jim je pravil, a nekateri niso verovali.

²⁵Pagaa' -gaa' -ramo ngkai porumpua toe, apa' uma mpu'u-pi ria kahintuwuaa' -ra. Aga kako'ia-ra mogaa', Paulus mpololitai-ra hewa tohe'i: "Makono mpu'u-di lolita Inoha' Tomoroli' to napohowa' nabi Yesaya hi ntu'a-ta owi-e.

²⁵In ker niso bili složni med seboj, so odhajali, ko je rekel Pavel to eno besedo: Dobro je povedal sveti Duh po Izaiju proroku očetom vašim,

²⁶Hewa tohe'i moni-na: Na'uli' Pue' Ala: `Hilou-ko, uli' -raka to Yahudi toera: Pe'epe moto-ra, aga uma oa' ra'incai batua-na. Pehilo moto-ra, aga hewa to uma oa' rahiloi mpu'u.

²⁶rekoč: „Pojdi k temu ljudstvu in reci: S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli.

²⁷Apa' moko'o-mi nono-ra, mengkawongo-ra pai' mengkawero-ra: oja' -ra pehilo hante mata-ra, oja' -ra pe'epe hante tilinga-ra, oja' -ra ranotohi nono-ra. Ka'omea-na, uma-ra mpai' nculii' tumai hi Aku', pai' uma-ra kuwai' kalompea'.'"

²⁷Kajti okamenelo je srce temu ljudstvu, in z ušesi težko slišijo, in oči so si zatisnili: da ne bi kako z očmi videli in z ušesi slišali in s srcem umeli in se spreobrnili, ter bi jih ozdravil“.

²⁸Oti toe, na'uli' wo'o-mi Paulus: "Ompi' -ompi'! Ane uma-koi dota mpotarima Kareba Lompe' to mpokeni kalompea' hi manusia', sala' -ni moto. Tapi' bona ni'inca: kareba toe raparata-miraka tauna to bela-ra to Yahudi. Hira' -mi-hana mpai' to mpotarima." ((

²⁸Bodi vam torej znano, da je poganom poslano to zveličanje Božje; oni bodo tudi poslušali. [

²⁹Ka'oti-na Paulus mololita hewa toe, nculii' -ramo to Yahudi ngkai ree, pai' -ra momehono' -hono'.))

²⁹In ko je to povedal, so odšli Judje, in so imeli mnogo prepira med seboj.]

³⁰Ngkai ree, Paulus tida hi Roma rompae kahae-na hi rala tomi to nasewa. Goe' -i mpotarima hawe'ea tauna to doko' mpencuai' -i.

³⁰On pa je ostal celi dve leti v svojem najetem stanovanju in je sprejemal vse, ki so k njemu prihajali,oznanjujoč kraljestvo Božje in učeč to, kar je Gospoda Jezusa Kristusa, z vso srčnostjo, in nihče mu ni branil.

³¹Hante uma ria kakoo-koroa' -na, naparata-raka Kayesus-na Pue' pai' Magau' Topetolo', pai' natudui' -ra ohea-na jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na. Pai' uma ria to mposaleroi-i.

³¹oznanjujoč kraljestvo Božje in učeč to, kar je Gospoda Jezusa Kristusa, z vso srčnostjo, in nihče mu ni branil.