¹Hangkani Yesus mosampaya. Kahudu-na mosampaya, hadua ana'guru-na mpo'uli' -ki: "Pue', tudui' wo'o-ka-kaiwo mosampaya, hewa Yohanes Topeniu' mpotudui' ana'guru-na."

¹In zgodi se, ko je na nekem kraju molil, da mu reče, ko je nehal, eden učencev njegovih: Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil učence svoje.

²Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Ane mosampaya-koi, uli' hewa tohe'i: Mama, pomperapia' -kai bona hawe'ea tauna mpobila' hanga' -nu to moroli', bona Iko jadi' Magau' hi dunia'.

²On pa jim reče: Kadar molite, recite: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tudi na zemlji.

³Wai' -kai pongkoni' to kiparaluu eo-eo-na.

³Kruh naš vsakdanji daj nam vsak dan.

⁴Ampungi jeko' -kai, apa' kai' wo'o mpo'ampungi hawe'ea tauna to masala' hi kai'. Pai' neo' -kai nupelele' rasori."

⁴In odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpuščamo vsakemu dolžniku svojemu. In ne vpelji nas v izkušnjavo, temuč reši nas zlega.

⁵Na'uli' wo'o-mi Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Rapa' -na hilou-ta hi doo-ta mentongo' bengi pai' ta'uli' -ki: `Bale, wai' -a-kuwo pongkoni' tolu mputu'.

⁵In reče jim: Kdo izmed vas ima prijatelja, in pojde k njemu opolnoči in mu poreče: Prijatelj, posodi mi tri hlebe,

⁶Apa' ria bale-ku to lako' rata, hiaa' uma-kuna ria napa-napa to kuwai' -ki.'

⁶ker je prijatelj moj prišel s pota k meni, pa mu nimam kaj postaviti.

⁷"Ha natompoi' -ta mpai' hewa tohe'i: `Neo' -a nusaleroi. Wobo' tehohoki-mi. Ana' -ku leta' omea-ramo dohe-ku. Uma-a bisa memata mpowai' -ko ba napa-napa.'

⁷Oni pa bi odznotraj odgovoril in rekel: Ne bodi mi nadležen: duri so že zaprte in otroci moji so z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati.

⁸Uma mpai' hewa toe tompoi' -na. Nau' bale-ta uma dota memata pai' mpowai' -ta napa-napa, aga apa' uma tabahakai pai' uma-ta me'ea' mperapii' -i, memata oa' -i mpowai' -ta napa to taparaluu.

⁸Pravim vam, čeprav ne vstane, da bi mu dal zato, ker mu je prijatelj, vstane vsaj zaradi nadležnega moledovanja njegovega in mu da, kolikor potrebuje.

⁹"Jadi' ku'uli' -kokoi: Perapi' -mi hi Alata'ala, nawai' moto-ta mpai'. Pali' kaparaluua-ta hi Alata'ala, tarata moto mpai'. Neo' tabahakai mpopebea wobo', Alata'ala mpobea moto-taka mpai' wobo' -na.

⁹In jaz vam pravim: Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.

¹⁰Apa' hema to merapi' bate rawai'. Hema to mpali' bate mporata. Hema to mpopebea wobo', bate rabea-ki wobo'.

¹⁰Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde, in kdor trka, se mu odpre.

¹¹Ha ria-koi to mpowai' ule hi ana' -ni ane merapi' -i bau'?

¹¹Kdo izmed vas pa je oče, in če ga prosi sin kruha, pa mu da kamen? ali če prosi ribe, pa mu da namesto ribe kačo?

¹²Ba mpowai' -i pehede' ane merapi' -i ntolumanu'? Tantu uma.

¹²ali če prosi jajca, pa mu da škorpijona?

¹³Nau' hewa apa-mi kadada'a-nie, ni'inca moto mpowai' to lompe' hi ana' -ni. Peliu-liu-nami Tuama-ni to ria hi rala suruga! Bate nawai' Inoha' Tomoroli' hi tauna to merapi' hi Hi'a."

¹³Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.

¹⁴Rala-na ha'eo, Yesus mpopalai seta ngkai hadua tauna to uma howa' mololita. Wae kanawuso-na seta toe, howa' -imi tauna toei mololita. Konce-ramo ntodea.

¹⁴In izganjal je zlega duha, in ta je bil mutast. Zgodi se pa, ko je zli duh izšel, da mutec izpregovori; in množice se začudijo.

¹⁵Aga ria wo'o-ra to mpo'uli': "Kuasa-na tetu-le ngkai Beelzebul, magau' hawe'ea seta. Toe-hawo pai' ria baraka' -na mpopalai seta-e."

¹⁵A nekateri izmed njih reko: Z Belzebulom, poglavarjem hudičev, izganja zle duhove.

¹⁶Ria wo'o-ra hantongo' to doko' mposori Yesus. Merapi' -ra hi Yesus bona napopohiloi-ra anu mekoncehi bona monoa' ra'inca kangkai Alata'ala-na mpu'u-i.

¹⁶Drugi pa, izkušajoč ga, zahtevajo od njega znamenja z neba.

¹⁷Ntaa' na'inca-di Yesus napa to hi rala nono-rae. Toe pai' na'uli' -raka: "Ane rapa' -na ria hadua magau', pai' ntodea hi rala kamagaua' -na ntora mome'ewa, bate mogero mpai' kamagaua' -na toe. Wae wo'o tau hantomi to ntora motuda', bate pagaa' -gaa' -ra mpai'.

¹⁷On pa, vedoč njih misli, jim reče: Vsako kraljestvo, ki se je samo zoper sebe razdvojilo, propade, in dom, zoper sebe razdvojen, razpade.

¹⁸Wae wo'o hi kamagaua' -na seta. Ane seta mpo'ewa hingka seta-na, bate mogero mpai' kamagaua' -na seta. Hiaa' ni'uli' -koina, mpopalai-a seta hante baraka' Beelzebul, magau' seta.

¹⁸Če se je pa tudi satan zoper sebe razdvojil, kako bo ostalo kraljestvo njegovo? ker pravite, da z Belzebulom izganjam zle duhove.

¹⁹Aga ria wo'o doo-ni moto to mpopalai seta. Hante kuasa napa doo-ni tetu mpopalai seta? Tantu hante kuasa Alata'ala. Jadi', ngkai pobabehi doo-ni moto, monoto-mi kamasala' pebalihi-ni tetu.

¹⁹A če jaz z Belzebulom izganjam zle duhove, s čigavo pomočjo jih izganjajo sinovi vaši? Zato vam bodo oni sodniki.

²⁰Tapi' Aku', mpopalai-a seta hante baraka' Alata'ala. Ngkai toe, monoa' -mi ni'inca karata-nami tempo-na Alata'ala jadi' Magau' hi laintongo' -ni.

²⁰Če pa s prstom Božjim izganjam zle duhove, torej je že prišlo k vam kraljestvo Božje.

²¹"Seta ma'ala rarapai' -ki tauna to parimuku. Ane tauna to parimuku mpodongo tomi-na hante rewa panga'e-na, uma moapa ihi' tomi-na.

²¹Kadar se močni dobro oboroži in varuje dvor svoj, je v miru imetje njegovo;

²²Aga ane tumai hadua to meliu karoho-na mpo'ewa-i pai' mpodagi-i, nahagoi-i hawe'ea rewa panga'e-na to nasarumaka pai' nabagi-bagi ihi' tomi-na hi doo-doo-na. Jadi', ane Aku' mpopalai seta, batua-na meliu kuasa-ku ngkai seta.

²²ako pa pride nanj močnejši od njega in ga premaga, mu pobere vse orožje njegovo, v katero je upal, in razdeli njegov plen.

²³"Hema to uma tono' hi Aku', kakono-na bali' -ku-imi. Hema to uma mpotulungi-a mobago, hi'a to mpobalinai' bago-ku.

²³Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, razsiplje.

²⁴"Rapa' -na ria anudaa' to mpohawi' tauna. Malai-imi anudaa' toei, pai' -i modao' -dao' hi kawaoa' -na mpali' po'ohaa' -na. Apa' uma ria naruai', na'uli' -mi: `Agina nculii' lau-ama hi po'ohaa' to kupalahii-mi toe wengi ria.'

²⁴Kadar nečisti duh izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja; in ko ga ne najde, pravi: Vrnil se bom na dom svoj, odkoder sem izšel.

²⁵Ponculi' -na hilou hi tauna to napalahii-e wengi, nahilo-hawo uma ria to mpo'ohai' -i. Tauna toei hewa tomi to molela' tepehaii, hinapa' hiloa-na.

²⁵In ko pride tja, ga najde pometenega in olepšanega.

²⁶Toe pai' hilou ncala' -i mpokio' pitu hingka anudaa' -na to meliu kadada'a-ra ngkai hi'a. Tumai-ramo mesua' hi tauna to napalahii toe-e wengi, pai' mo'oha' -ramo hi ree. Ka'omea-na tampai kampe'ahii' tauna toei ngkai lomo' -na."

²⁶Tedaj odide in vzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanj in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane hujše od prvega.

²⁷Bula-na Yesus mololita, hadua tobine hi laintongo' ntodea mpo'uli' mpesukui: "Morasi' mpu'u-i-hana tobine to mpo'ote pai' to mpentii' -ko!"

²⁷Zgodi se pa, ko je to govoril, da povzdigne neka žena izmed množice glas svoj in mu reče: Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki si jih sesal!

²⁸Na'uli' Yesus: "Aga to morasi' mpu'u-le, tauna to mpo'epe pai' mpotuku' Lolita Alata'ala."

²⁸On pa veli: Veliko bolj blagor tem, ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!

²⁹Nto'u tauna to wori' mpotipuhi Yesus, napokaliliu lolita-na, na'uli': "Dada'a lia tauna to tuwu' tempo toi. Merapi' -ra bona kupopohiloi-ra tanda mekoncehi. Aga uma hanyalaa tanda mekoncehi to rapopohiloi-raka. Sampale to rapopohiloi-raka mpai', tanda hewa to jadi' hi nabi Yunus owi.

²⁹Ko so se pa množice zbirale pri njem, jim začne govoriti: Ta rod je hudoben rod: znamenja išče, ali ne bo se mu dalo znamenje, razen znamenja Jona proroka.

³⁰Hewa Yunus jadi' tanda to rapokakonce pue' ngata Niniwe owi, wae wo'o Aku' Ana' Manusia' jadi' tanda to rapokakonce tauna to tuwu' tempo toi.

³⁰Kakor je bil namreč Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov znamenje temu rodu.

³¹Hi Eo Kiama mpai', raja bine ngkai Selatan rapotuwu' nculii' hangkaa-ngkania hante koi' to tuwu' tempo toi, pai' -i mpotudo' sala' -ni. Apa' momako' -i tumai ngkai ngata to molaa lia, doko' mpu'u-i mpo'epe lolita Magau' Salomo to pante lia. Hiaa' ria-mi hi laintongo' -ni to meliu kabohe tuwu' -na ngkai Salomo, aga uma oa' nipangalai' lolita-na.

³¹Kraljica od juga vstane na sodbo z možmi tega rodu in jih obsodi; kajti prišla je od kraja sveta poslušat modrost Salomonovo; in glej, večji je tu od Salomona.

³²Wae wo'o hi Eo Kiama mpai', pue' ngata Niniwe rapotuwu' nculii' hangkaa-ngkania hante koi' to tuwu' tempo toi, pai' -ra mpotudo' sala' -ni. Apa' hira', medea-ramo-rana ngkai jeko' -ra kampo'epe-ra pololita nabi Yunus. Hiaa' ria-mi hi laintongo' -ni to meliu kabohe tuwu' -na ngkai Yunus, aga uma oa' nipangalai' lolita-na.

³²Možje Ninivljani vstanejo na sodbo s tem rodom in ga obsodijo; kajti izpokorili so se po propovedi Jonovi; in glej, večji je tu od Jona.

³³"Uma ria tauna mposuwe palita pai' nawuni ba napopoi' hante kura. Palita bate ratu'u hi pontu'ua-na bona hini-na rahilo tauna to mesua'.

³³Nihče pa ne dene sveče, ko jo prižge, na skrit kraj, tudi ne pod mernik, ampak na svečnik, da vidijo luč, kateri prihajajo.

³⁴Mata-ta ma'ala rarapai' -ki hulu'. Ane lompe' mata-ta, monoto pehilo-ta. Aga ane mogawu mata-ta, hewa mobengi pehilo-ta.

³⁴Svetilo telesu tvojemu je oko: kadar je torej oko tvoje zdravo, je svetlo tudi vse telo tvoje; ko pa je pokvarjeno, je temno tudi telo tvoje.

³⁵Wae wo'o-hawo hante nono-ta. Kana tapelompehi mpu'u: ane Pue' mpobajahi nono-ta, neo' tapomobengi nculii'.

³⁵Zato glej, da ne bo luč, ki je v tebi, tema.

³⁶Ane Pue' mpobajahi nono-ta duu' -na uma-pi ria kabengia-na, mobaja mpu'u katuwu' -ta omea, hewa tomi to nabajahi palita."

³⁶Če je torej vse telo tvoje svetlo in nima nobenega temnega uda, bo vseskozi svetlo, kakor kadar te svetilnica obsije z jasno svetlobo.

³⁷Hudu-mi Yesus mololita, ria hadua to Parisi mpokio' -i lou ngkoni' hi tomi-na. Hilou mpu'u-imi ngkoni'.

³⁷Medtem pa, ko je govoril, ga zaprosi neki farizej, naj bi obedoval pri njem. Prišedši pa tja, sede za mizo.

³⁸Konce to Parisi toei mpohilo Yesus ngkoni', apa' uma-i leba' mowano ntuku' ada agama-ra.

³⁸Ko pa to vidi farizej, se začudi, da se ni prej umil pred obedom.

³⁹Toe pai' Pue' Yesus mpo'uli' -ki: "Koi' to Parisi-le hewa tauna to mpobohoi' sangkiri' pai' piri hi mali-na-wadi, hiaa' hi rala-na babo' moto. Ada agama to kahiloa hi mali-na nituku' lia, hiaa' hi rala nono-ni, dada'a-koi pai' mpokahina anu doo-koi.

³⁹Gospod mu pa reče: Sedaj vi farizeji čistite kozarec in skledo odzunaj, kar je pa znotraj vas, je polno ropa in hudobije.

⁴⁰Wojo mpu'u-koi! Ha woto-ta-wadi to napajadi' Pue'? Ha uma napajadi' wo'o nono-ta?

⁴⁰Neumneži, mar ni ta, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?

⁴¹Napa to hi rala sangkiri' pai' piri-ni wai' -raka to mpe'ahii' tuwu' -ra. Ane hewa toe-mi po'ingku-ni, hawe'ea jadi' moroli' hi koi'.

⁴¹Sicer pa dajte v miloščino tega, kar je notri, in glej, vse vam je čisto.

⁴²"Silaka-koi to Parisi! Ntahawe' hinu'a to kedi' hewa tarangkada' pai' kula' pai' hinu'a ntani' -na nipopepue' hampobagiahampulu' hi Alata'ala. Hiaa' parenta to bohe, hewa po'ingku to monoa' hi doo-ni pai' ahi' hi Pue' Ala, uma nisaile'. Kakoo-kono-na, ke parenta to bohe toe-hanale to kana nituku' -e, pai' neo' wo'o nilipo' mpotuku' parenta to kedi'.

⁴²Ali gorje vam farizejem, da dajete desetino od mete in od rute in od vsakega zelišča, izogibate se pa sodbe in ljubezni Božje: to je bilo treba storiti in onega ne opustiti.

⁴³"Silaka-koi to Parisi! Apa' goe' -koi mohura hi pohuraa karabilaa' hi tomi posampayaa, pai' goe' -koi ane tauna hi wiwi' karajaa motingkua' mpotabe-koi.

⁴³Gorje vam farizejem, da ljubite prve stole v shodnicah in pozdrave po ulicah.

⁴⁴Silaka-koi, apa' koi' hewa daeo' to uma ka'incanaa, to uma ria pompetonoi-na. Tauna mpolisa daeo' toe, aga uma ra'incai karia-na anu pope hi rala-na. Lompe' -koi hi mali-na, tapi' dada'a hi rala nono-ni."

⁴⁴Gorje vam, da ste kakor skriti grobovi, po katerih ljudje hodijo in ne vedo zanje.

⁴⁵Hadua guru agama Yahudi mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, hante lolita-nu tetu, kai' wo'o to nusalai'!"

⁴⁵Odgovori pa eden izmed učenikov postave in mu reče: Učenik, s takimi besedami sramotiš tudi nas.

⁴⁶Mehono' Yesus: "Silaka wo'o-dakoi guru agama! Apa' nipopokoloi ntodea hante parenta pai' ada to motomo. Hiaa' uma-koi dota mpotulungi-ra ngkolo kinolo toe. Nau' hangkaju karawe-ni uma nihuko-raka.

⁴⁶On pa mu reče: Gorje tudi vam učenikom postave, ker nakladate ljudem neznosne butare, a sami se niti z enim prstom ne dotaknete butar.

⁴⁷Silaka-koi! Nipenasa-damo mpakalompe' daeo' -ra nabi to owi, hiaa' ntu'a-ni moto-mi to mpatehi nabi toera.

⁴⁷Gorje vam, da zidate grobne spomenike prorokom, očetje vaši pa so jih pobili.

⁴⁸Hante pobabehi-ni tetu, nipangaku' moto-mi kanipokono-na kehi ntu'a-ni tetu. Hira' mpatehi nabi to owi, pai' koi' mpakalompe' daeo' -ra.

⁴⁸S tem torej ste priče delom očetov svojih in jih odobravate: kajti oni so jih pobili, a vi jim zidate nadgrobke.

⁴⁹Aga monoto lia patuju-na Alata'ala, na'uli' hewa toi: `Kupahawa' mpai' nabi-ku pai' suro-ku hilou hi tauna toera. Hantongo' -ra mpai' rapatehi, hantongo' -ra rasesa'.'

⁴⁹Zato je tudi modrost Božje rekla: Pošljem k njim proroke in apostole, in nekatere njih umore in preženo,

⁵⁰Ka'omea-na mpai', koi' to tuwu' tempo toi rahuku' sabana hawe'ea nabi to rapatehi ngkai lomo' kajadi' dunia',

⁵⁰da se bo zahtevala od tega rodu vseh prorokov kri, ki se je prelila od začetka sveta,

⁵¹ntepu'u ngkai karapatehi-na Habel owi, rata-rata hi karapatehi-na nabi Zakharia, to rapatehi hi berewe Tomi Alata'ala hi olo' meja' pontunua pepue' pai' tomi to moroli'. Wae mpu'u-di! Koi' to tuwu' tempo toi bate rahuku' sabana hawe'ea kasalaa' totu'a-ni toe.

⁵¹od krvi Abelove, do krvi Zaharijeve, ki je poginil med oltarjem in svetiščem. Da, pravim vam, zahtevala se bo od tega rodu.

⁵²"Silaka-koi guru agama! Kakoo-kono-na, ke koi' -di to mpotudui' ntodea ohea bona mpo'inca Alata'ala. Ntaa' koi' moto uma dota mpotuku' ohea toe, pai' nilawa' lau wo'o-di tauna to doko' mpotuku' -e."

⁵²Gorje vam učenikom postave, ker ste vzeli ključ do spoznanja: sami niste šli do njega, a tem, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili.

⁵³Malai-imi Yesus ngkai ree. Pai' ntepu'u tempo toe, gigi mpu'u-mi nono-ra guru agama pai' to Parisi. Toe pai' rapemai-mai-i hante wori' nyala pompekunea' -ra,

⁵³Ko je pa odšel odtod, začno pismarji in farizeji zelo pritiskati nanj in ga vpraševati o raznoterih rečeh,prežeč nanj, da bi kaj ujeli iz ust njegovih.

⁵⁴pai' ralelemata ncuu-i, mpali' kasalaa' hi pololita-na.

⁵⁴prežeč nanj, da bi kaj ujeli iz ust njegovih.