¹Ngkai kamoncobu-ncobu-ra tauna to morumpu doko' mpohilo Yesus, mome'upi' -ra alaa-na momepopongko ngkawiti'. Nto'u toe, Yesus mpololitai ana'guru-na, na'uli': "Mo'inga' -inga' -koi hi ragi-ra to Parisi. Batua-na, neo' nituku' kehi-ra. Apa' hira' toe lompe' hi mali-na-wadi dada'a moto hi rala nono-ra.

¹Ko se je bilo medtem zbralo na tisoče ljudstva, tako da so drug drugega tiščali, začne govoriti učencem svojim najprej: Varujte se kvasu farizejev, ki je hinavstvo.

²Tapi' hawe'ea kehi-ra to tewunii' bate kahiloa mpai'. Pai' hawe'ea to hi rala nono-ra bate telohu mpai'.

²Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.

³Jadi', napa to ni'uli' hi bengi-na bate ralohu hi eo-na. Pai' napa to niwara' -ki doo hi rala tomi to tehohoki, bate ratolele hobo' hi rala ngata.

³Zato se bo vse, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem, in kar ste na uho šepetali v kleteh, se bo oznanjevalo na strehah.

⁴"Ompi' -ompi', pe'epei lompe' lolita-ku: neo' -koi mpoka'eka' manusia' to doko' mpopatehi-koi, apa' hudu ree-wadi pakulea' -ra.

⁴Pravim pa vam, prijateljem svojim: Ne bojte se jih, ki ubijajo telo, a potem ne morejo ničesar več storiti.

⁵Sampale-di to kana nipoka'eka', Alata'ala. Apa' mokuasa-i mpatehi-koi, pai' mokuasa wo'o-i mpotadi-koi hi rala naraka. Mpu'u ku'uli' -kokoi, Hi'a-mi to kana nipoka'eka'.

⁵Pokažem pa vam, koga se bojte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko usmrti, zagnati v pekel. Da, pravim vam, tega se bojte!

⁶"Lima ma'a rone biasa-na rapobalu' nte rompepa' doi see-wadi. Aga nau' wae, uma ria hama'aa to uma nakiwoi Pue' Ala.

⁶Ne prodajajo li pet vrabcev po dva vinarja? in ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom.

⁷Peliu-liu-nami koi'. Bangku' kawori' wuluwoo' -ni nabila' pai' na'inca omea. Jadi' neo' -koi me'eka'. Meliu-pi pompewili' -na Alata'ala hi koi' ngkai pompewili' -na rone to wori'.

⁷A vam so tudi lasje na vsi glavi prešteti. Ne bojte se torej; boljši ste od mnogo vrabcev.

⁸"Pe'epei lompe' lolita-ku: hema to mpangaku' hi doo kahi'a-na topetuku' -ku, hi'a wo'o mpai' kupangaku' hi nyanyoa hawe'ea mala'eka Alata'ala, ku'uli': `Tau toei topetuku' -ku.'

⁸Pravim vam pa: Vsakega, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripozna tudi Sin človekov pred angeli Božjimi;

⁹Aga hema to mposapu-a hi doo, hi'a wo'o mpai' kusapu hi nyanyoa mala'eka Alata'ala, ku'uli': `Bela-i topetuku' -ku.'

⁹kdor pa zataji mene pred ljudmi, zatajen bo pred angeli Božjimi.

¹⁰"Tauna to ncapuaka-a, Aku' Ana' Manusia', ma'ala-pidi te'ampungi sala' -na. Aga tauna to mporuge' Inoha' Tomoroli', uma-pi ma'ala ampungia sala' -na.

¹⁰In vsakemu, kdor reče besedo zoper Sina človekovega, se odpusti, a kdor preklinja svetega Duha, mu ne bo odpuščeno.

¹¹"Ane rakeni-koi hi tomi posampayaa pai' rapakilu-koi hi topohura agama ba topoparenta sabana petuku' -ni hi Aku', neo' -koi me'eka' ba beiwa mpai' tompoi' -ni ba napa mpai' to kana ni'uli'.

¹¹Kadar pa vas privlečejo v shodnice in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi povedali:

¹²Apa' hinto'u toe mpai', Inoha' Tomoroli' moto mpotudui' -koi napa to kana ni'uli'."

¹²zakaj sveti Duh vas nauči v tisti uri, kaj je treba reči.

¹³Ria hadua ngkai laintongo' ntodea mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, uli' -ki ompi' -ku bona nawai' -a-kuwo bagia-ku ngkai sosora totu'a-kai."

¹³Reče pa mu nekdo iz množice: Učenik, reci bratu mojemu, naj si razdeli z menoj dedino.

¹⁴Na'uli' Yesus: "Ompi', hema to mpo'ongko' -a jadi' topohura to mpobagi-kokoi sosora totu'a-ni?"

¹⁴On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca vama?

¹⁵Oti toe na'uli' -raka tauna to wori': "Mo'inga' -inga' -koi pai' pelompehi, bona neo' -koi mpokahina ba apa-apa rewa dunia'. Apa' nau' wori' rewa-ta, uma ngkai rewa toe pai' lompe' tuwu' -ta."

¹⁵In jim reče: Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.

¹⁶Ngkai ree, Yesus mpololitai-ra hante hanyala lolita rapa', na'uli': "Ria hadua topo'ua' to tebua' lompe' -ki polia' -na.

¹⁶Pove jim pa priliko, rekoč: Nekemu bogatemu človeku je njiva obilo obrodila.

¹⁷Na'uli' -mi hi rala nono-na: `Napa-le' to kubabehi-e? Uma-pi liu poropo' -ku kupontimamahii wua' polia' -ku.

¹⁷In premišljuje v sebi in reče: Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti letine svoje. Pa reče:

¹⁸Aa, kurata reke! Kukero lau-di poropo' -ku, pai' kuwangu to meliu kabohe-na, bona hi retu-mi mpai' pontimamahia hawe'ea pae-ku pai' rewa-ku.

¹⁸To storim: poderem žitnice svoje in sezidam večje, in tu spravim vse pridelke svoje in blago svoje

¹⁹Oti toe mpai', uma-apa mobago, apa' wori' -mi timamahia-ku, hono' nte ba hangkuja mpae kupake'. Wae-pi, ntora-ama, ngkoni', nginu, pai' ntora goe' -a-damo!'

¹⁹in porečem duši svoji: Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se!

²⁰"Ntaa' we'i Alata'ala mpo'uli' -ki tauna toei: `He towojo! Bengi toe mpai' lau, ra'alai' -moko inoha' -nu. Jadi', hawe'ea to nurumpu tetu, hema-mi mpai' pue' -na?'

²⁰Reče pa mu Bog: Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?

²¹"Wae-mi katuwu' tauna to doko' mporumpu ka'uaa' hi dunia', tapi' mpe'ahii' tuwu' -ra hi poncilo Alata'ala."

²¹Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.

²²Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Toe pai' ku'uli' -kokoi, neo' -koi sese' mpopekiri tuwu' -ni. Neo' ni'uli': `Napa-le' to takoni' -e? Napa-le' to tapohea-e?'

²²Reče pa učencem svojim: Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli, tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.

²³Apa' katuwu' -ni meliu ngkai pongkoni' pai' pohea.

²³Zakaj življenje je več nego hrana in telo več nego obleka.

²⁴Penonoi-dile danci kaa' -e. Uma-ra molia', uma-ra mepae, uma ria poropo' -ra ba wilulu-ra. Aga nau' wae, Alata'ala mpowai' moto-ra pongkoni'. Peliu-liu-nami koi', apa' hi poncilo Alata'ala meliu tuwu' -ni ngkai katuwu' danci, pai' meliu pompewili' -na hi koi' ngkai pompewili' -na hi danci.

²⁴Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo kleti, ne žitnice, in Bog jih živi: koliko ste vi boljši od ptic!

²⁵Napa wo'o kalaua-na wori' rahi pekiri-ni? Apa' nau' sese' ncuu-ta mpopekiri, uma-ta bisa mpodonihii umuru-ta nau' kampa' hamengi.

²⁵Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primekniti en komolec?

²⁶Jadi', ane to kedi' toe uma nipakulei' mpobabehi, napa pai' wori' rahi pekiri-ni?

²⁶Če torej tudi najmanjšega ne morete, čemu skrbite za drugo?

²⁷Penonoi-dile katuwu' wunga-e. Uma-ra mobago, uma-ra mpobabehi pohea-ra. Tapi' ku'uli' -kokoi, bangku' Magau' Salomo-hawoe' hante hawe'ea ka'uaa' -na, pohea-na uma hewa kancola wunga toera lau.

²⁷Poglejte lilije, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: tudi Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor njih ena.

²⁸Kowo' hi papada tuwu' eo toe lau, mepulo rasuwe oti. Aga nau' wae, Alata'ala mpakancola moto kowo' toe. Peliu-liu-nami koi'! Meliu pompewili' Alata'ala hi koi'. Jadi', napa pai' uma nipangala' pompewili' -nae?

²⁸Če pa travo na polju, ki danes stoji, a jutri jo vržejo v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverneži!

²⁹Jadi' neo' -koi sese' rahi mpenonoi napa to nikoni' ba napa to ni'inu. Neo' -koi me'eka'.

²⁹Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne vznemirjajte se s takimi skrbmi,

³⁰Hawe'ea tetu lau to ntora rapali' tauna to uma mpo'incai Alata'ala. Hiaa' Tuama-ni hi suruga mpo'inca kaparaluua-ni.

³⁰zakaj vsega tega iščejo narodi tega sveta; a Oče vaš ve, da tega potrebujete.

³¹Kana mengkoru-ta hi Alata'ala bona Hi'a jadi' Magau' -ta. Ane toe tababehi, to ntani' -ntani' -na nawai' moto-ta mpai'.

³¹Marveč iščite kraljestva Božjega, in vse to vam bo pridano.

³²"Koi' to mpotuku' -a, uma-koi hangkuja-na. Aga nau' wae, neo' -koi me'eka'. Apa' Alata'ala Tuama-ni mpopelihi-mokoi ngkai kabula rala-na, napajadi' -koi ntodea-na hi rala Kamagaua' -na.

³²Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo.

³³Toe pai' ku'uli', pobalu' -mi rewa-ni, pai' oli-na wai' -raka tokabu. Babehi-mokoi karepe' to uma bisa moheu'. Batua-na, babehi kehi to lompe'. Apa' kehi to lompe' toe ma'ala rarapai' -ki rewa to nitimamahi hi suruga, to uma ria karontoa-na, apa' uma ria to mpanako pai' uma ria anutuwu' to mposerohi.

³³Prodajte imetje svoje in dajajte miloščino. Napravite si mošnje, ki ne ostare, zaklad, ki ne izgine, v nebesih, kjer se tat ne približuje in tudi molj ne razjeda.

³⁴Apa' hiapa pontimamahia rewa-ta, retu wo'o nono-ta.

³⁴Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.

³⁶"Neo' -koi lempe', mo'inga' -inga' oa' -koi mpopea karata-ku. Agina-koi hewa batua to mpopea karata-na maradika-ra ngkai posusaa' poncamokoa. Batua toera, sadia-mi pohea-ra, pai' palita-ra rapobaa ncuu, bona ane rata-ipi mpai' maradika-ra pai' -i mpopebea wobo', kaliliu rabea-ki.

³⁵Naj vam bodo ledja opasana in sveče prižgane,

³⁷Morasi' batua to narata maradika-ra bula-ra mojaga pai' mpopea karata-na. Apa' maradika toei mpai' mpehoo' abe' hi hope' -na, napopohura-ra pai' natonui-ra.

³⁶in bodite podobni ljudem, ki pričakujejo gospodarja svojega, kdaj se vrne z ženitnine, da mu precej odpro, kadar pride in potrka.

³⁸Morasi' mpu'u-ra batua to narata maradika-ra rodo moto-ra mpopea-i, nau' mentongo' bengi ba paia-na liu mentongo' bengi.

³⁷Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čujoče. Resnično vam pravim, da se opaše in jih posadi za mizo, ter bo pristopil in jim stregel.

³⁹"Poinono lolita rapa' -ku toi: Ane na'inca ami' -mi pue' tomi jaa hangkuja topanako rata, bate mojaga-i bona neo' -ra mesua'.

³⁸In če pride ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde tako, blagor tistim hlapcem.

⁴⁰Hewa toe wo'o kana rodo ami' -mokoi mpopea-a, apa' uma ni'incai tempo karata-ku Aku' Ana' Manusia'."

³⁹Vedite pa to: Ko bi vedel hišni gospodar, ob kateri uri pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje.

⁴¹Napekune' Petrus hi Yesus: "Pue', ba hi kai' -wadi lolita rapa' tetu-e, ba hi ntodea wo'o-di?"

⁴⁰Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.

⁴²Na'uli' Pue': "Rapa' -na ria hadua batua to monoto nono-na pai' to tida mpobago bago maradika-na. Batua toei na'ongko' maradika-na jadi' topohawa' to mpohawai' batua ntani' -na pai' mpobagi-raka pongkoni' -ra butu eo-na.

⁴¹Reče pa Peter: Gospod, praviš li to priliko za nas ali tudi za vse?

⁴³Uma mowo kamorasi' -na ane maradika-na rata nculii' ngkai pomakoa' -na pai' mporata-i bula-na mpobago bago-na.

⁴²Gospod pa reče: Kdo neki je zvesti in modri oskrbnik, ki ga postavi gospodar nad družino svojo, naj jim daje odmerjeno hrano ob svojem času?

⁴⁴Mpu'u ku'uli' -kokoi, maradika-na mpo'ongko' -i pai' mpowai' -i kuasa mpewili' hawe'ea ka'uaa' -na.

⁴³Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde njegov gospodar, kadar pride, da tako dela.

⁴⁵Aga silaka mpai' batua to mpo'uli': `Uma-ile sohi' rata maradika-e.' Natepu'u-mi mpoweba' hingka batua-na ba tobine ba tomane, pai' -i ntora ngkoni' pai' nginu duu' -na palangu-langu.

⁴⁴Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem imetjem svojim.

⁴⁶Ntaa' we'i, bula-na lempe' moto hewa toe, muu-mule' rata-mi maradika-na hi eo pai' hi jaa to uma na'incai. Batua toei raweba' ntarurua' pai' rapetadi hi mali-na, raponcawa tauna to uma mepangala' hi Alata'ala.

⁴⁵Ako pa poreče ta hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, in začne pretepati hlapce in dekle ter jesti in piti in pijančevati:

⁴⁷"Batua to mpo'inca moto konoa maradika-na, tapi' uma-i mo'inga' -inga' pai' uma nababehi konoa maradika-na, batua toei bate raweba' mperegea.

⁴⁶pride gospodar tega hlapca ob dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, in ga preseka in delež mu dá med neverniki.

⁴⁸Aga batua to uma-hawo mpo'incai konoa maradika-na, pai' -i mpobabehi to natao raweba' -ki, raweba' moto-i, aga huka' -na-wadi. Apa' hema to rawai' wori', wori' wo'o to ratuntu' ngkai hi'a. Hema to ratonui wori', rapomperapii' wori' wo'o-i.

⁴⁷Tisti hlapec pa, ki je vedel voljo gospodarja svojega, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovi, bo zelo tepen;

⁴⁹"Katumai-ku toi, tumai mpobaa apu hi dunia'. Pai' konoa-ku bona apu toe sohi' rapobaa-mi.

⁴⁸a tisti, ki je ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, bo malo tepen. Od vsakogar, komur je dano mnogo, se bo mnogo zahtevalo; in komur so izročili mnogo, od tega bodo toliko več zahtevali.

⁵⁰Ria-pidi pontodohakaa to kana kutodohaka, pai' uma oa' rodo nono-ku ane pontodohakaa toe ko'ia madupa'.

⁴⁹Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če že gori.

⁵¹Ha ni'uli' -koina katumai-ku toi, tumai mpopohintuwu' tauna? Uma-e'! Katumai-ku toi, tumai mpoposisala tauna.

⁵⁰S krstom pa imam biti krščen, in kako bridko mi je, dokler se ne dopolni!

⁵²Ntepu'u ngkai tempo toi, tau hantina to nte lima rala-na hantomi mosisala: tolu hamali, rodua hamali.

⁵¹Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Nikakor, pravim vam, marveč razpor.

⁵³To tuama mpo'ewa ana' -na tomane, ana' tomane mpo'ewa tuama-na. To tina mpo'ewa ana' -na tobine, pai' ana' tobine mpo'ewa tina-na. To piniana mpo'ewa minia-na, pai' to minia mpo'ewa piniana-na."

⁵²Kajti odslej jih bo pet v eni hiši razprtih, trije z dvema in dva s tremi;

⁵⁴Na'uli' wo'o-mi Yesus hi tauna to wori': "Ane nihilo limu' mehupa' tono' hi kasoloa, ni'uli' udaa mpai'. Udaa mpu'u.

⁵³oče se razpre s sinom in sin z očetom, mati s hčerjo in hči z materjo, tašča s snaho svojo in snaha s taščo.

⁵⁵Ane mewui ngolu' ngkai tono' selatan, ni'uli' mara eo mpai', pai' bate wae mpu'u.

⁵⁴Pravil je pa tudi množicam: Kadar vidite oblak, da se vzdiga od zahoda, precej pravite: Dež bo! In zgodi se tako.

⁵⁶He koi' to lompe' hi mali-na-wadi! Ni'inca lia mpelence tanda hi langi' pai' hi dunia'. Napa-di pai' uma ni'incai mpelence napa to nababehi Pue' Ala tempo toi!

⁵⁵In kadar čutite, da vleče jug, pravite: Vroče bo! In zgodi se.

⁵⁷"Napa pai' uma oa' nipakanoto nono-ni pai' mpangaku' napa to monoa'!

⁵⁶Hinavci, lice zemlje in neba veste presojati, kako pa, da tega časa ne veste presojati?

⁵⁸Ane rapa' -na ria to doko' mpakilu-ta hi totu'a ngata, agina tahuduwukui mpo'oti kara-kara-ta bula-ta hi lengko ohea-pidi. Nee-neo' mpai' nakeni mpu'u-ta hi topohura, pai' topohura mpai' mpotonu-ta hi polisi, pai' polisi mpopesua' -ta hi rala tarungku'.

⁵⁷Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?

⁵⁹Mpu'u ku'uli': uma-tapa tebahaka ngkai rala tarungku' ane da koo-ko'ia oti tabayari waya' -ta."

⁵⁸Zato ko greš z nasprotnikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš, da te morda ne privleče k sodniku, in sodnik te izroči biriču, in birič te vrže v ječo.Pravim ti, nikakor ne prideš iz nje, dokler ne plačaš tudi zadnjega vinarja.

⁵⁹Pravim ti, nikakor ne prideš iz nje, dokler ne plačaš tudi zadnjega vinarja.