¹Malai-imi Yesus ngkai ree hilou hi tana' Yudea pai' hi dipo ue Yordan. Wori' wo'o-mi tauna tumai mpotipuhi-i, pai' hewa to lalaua natudui' wo'o-ramo.

¹In se odpravi odtod in pride v Judejsko pokrajino in za Jordan. In snidejo se zopet množice k njemu, in kakor je imel navado, jih je zopet učil.

²Ria ba hangkuja dua to Parisi rata mpali' kedo'. Rapekune' -i: "Ntuku' atura agama-ta, ba ma'ala moto-hawo tomane mpogaa' -ki tobine-nae?"

²In pristopijo k njemu farizeji in ga vprašajo, izkušajoč ga: Ali je dovoljeno možu, ločiti se od žene?

³Na'uli' Yesus: "Napa parenta to nawai' -kokoi nabi Musa?"

³On pa odgovori in jim reče: Kaj vam je zapovedal Mojzes?

⁴Ratompoi' to Parisi: "Musa mpiliu tomane mpogaa' -ki tobine-na, asala nababehi ncala' sura mpogaa'."

⁴Oni pa reko: Mojzes je dopustil ločitni list napisati in jo pustiti.

⁵Na'uli' Yesus: "Musa mpo'uki' pai' mpoparata-kokoi parenta toe-le, apa' ngkai kamotu'a maga-ni, uma tuduia'.

⁵Jezus pa jim reče: Zavoljo trdosrčnosti vaše vam je napisal to zapoved.

⁶Aga ngkai lomo' kajadi' dunia', nto'u Alata'ala mpajadi' manusia', napajadi' -ra hadua tomane pai' hadua tobine.

⁶Od začetka stvarjenja pa ju je kot moža in ženo ustvaril Bog.

⁷`Toe pai' tomane kana mpalahii tina pai' tuama-na, pai' kana tuwu' hintuwu' hante tobine-na,

⁷„Zato zapusti človek očeta svojega in mater svojo in se pridruži ženi svoji,

⁸bona hira' tau rodua toe jadi' hewa hadua lau-ra-damo.' Jadi', hi poncilo Alata'ala, tau hancamoko uma-pi rodua, hadua lau-ramo.

⁸in ta dva bodeta eno meso.“ Tako nista več dva, temuč eno meso.

⁹Toe pai' ku'uli' -kokoi: ane ntoa' Alata'ala mpoposidai' -ra, manusia' uma ma'ala mpogaa' -ra."

⁹Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

¹⁰Oti toe, Yesus pai' ana'guru-na mesua' hi rala tomi. Bula-ra hi rala tomi ana'guru-na mpekune' -i, ra'uli': "Beiwa mpu'u-hawo gau' pogaa' tohe'e we'i-e?"

¹⁰In v hiši ga zopet učenci vprašajo o tej reči.

¹¹Na'uli' -raka: "Hema to mpogaa' -ki tobine-na pai' -i ncamoko hante tobine to ntani' -na, mobualo' -i-hana, mpobualohi tobine-na to lomo' -na.

¹¹Pa jim reče: Kdor se loči od žene svoje in se oženi z drugo, prešeštvuje zoper njo;

¹²Wae wo'o tobine to mpogaa' -ki tomane-na pai' -i ncamoko hante tomane to ntani' -na, mobualo' wo'o-i-wadi-hawo."

¹²in ako se žena loči od moža svojega in se omoži z drugim, prešeštvuje.

¹³Hangkani, ria tauna to mpokeni ana' -ra hi Yesus bona najama pai' nagane' -ra. Aga ana'guru-na mpokaroe tauna toera.

¹³In prinašali so k njemu otročiče, da bi se jih dotaknil; učenci pa jih okarajo.

¹⁴Mpohilo toe-di, kamoroe-nami Yesus mpokaroe ana'guru-na, na'uli' -raka: "Pelele' moto-ra ana' tetura tumai hi Aku', neo' -ra nitagi. Apa' tauna to hewa toe-ramo to jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na.

¹⁴Videč pa to Jezus, se razhudi in jim reče: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.

¹⁵Mpu'u ku'uli' -kokoi: Ane uma-koi mengkoru hi Alata'ala hewa ana', uma-koi mpai' jadi' ntodea-na hi rala Kamagaua' -na."

¹⁵Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanj.

¹⁶Ka'oti-na mpo'uli' toe, nakupui-ramo ana' toera, najama-ra pai' -ra nagane'.

¹⁶In jemlje jih v naročje ter polagajoč nanje roke, jih blagoslavlja.

¹⁷Neo' me'ongko' wo'o-imi Yesus mpokaliliu pomako' -na, muu-mule' mokeno tumai hadua tauna mperapai-i, kaliliu mowingkotu' hi nyanyoa-na, pai' -i mepekune', na'uli': "Guru to lompe', napa-kuwo to kana kubabehi bona mporata-a-kuwo katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na?"

¹⁷In ko gre ven na cesto, pribeži eden k njemu, poklekne pred njim in ga vpraša: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

¹⁸Na'uli' Yesus: "Napa pai' nu'uli' tauna to lompe' -a? Uma ria ntani' -na to lompe', hadua Alata'ala-wadi.

¹⁸Jezus pa mu reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.

¹⁹Nu'inca moto parenta to te'uki' hi rala Atura Pue': `Neo' mepatehi, neo' mobualo', neo' manako, neo' mosabi' boa', neo' mebagiu, pai' kana tabila' tina pai' tuama-ta.'"

¹⁹Zapovedi znaš: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta svojega in mater“.

²⁰Na'uli' tauna toei: "Guru, hawe'ea parenta tetu lau, kutuku' omea-mi ngkai kakedia' -ku."

²⁰On pa odgovori in mu reče: Učenik, vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.

²¹Yesus mpomonaa-i hante ahi' -na, pai' na'uli' -ki: "Hanyala-pi to kana nubabehi. Lou-moko ulu mpobalu' rewa-nu, pai' doi oli-na wai' -raka tokabu. Ane nubabehi hewa toe, bohe mpai' rasi' to nurata hi rala suruga. Oti toe, pai' tumai-moko mpotuku' -a."

²¹Jezus pa pogleda nanj, in ker ga je ljubil, mu reče: Enega ti je še treba. Pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj.

²²Kana'epe-na lolita-na Yesus tohe'e, peda' -mi nono-na. Kamalai-nami ngkai ree hante susa' nono-na, apa' wori' rewa-na.

²²Njemu pa zagreni ta beseda in odide žalosten, zakaj imel je mnogo premoženja.

²³Yesus mpomonaa ana'guru-na to mokore ntololikia-na, pai' na'uli' -raka: "Mokoro rahi tauna to wori' rewa-ra mengkoru hi Alata'ala bona Hi'a jadi' Magau' -ra."

²³In Jezus pogleda okoli in reče učencem svojim: Kako težko pridejo tisti, ki imajo bogastvo, v kraljestvo Božje!

²⁴Rapokakonce ana'guru-na mpo'epe lolita-na tohe'e. Toe pai' na'uli' tena-raka: "Ana' -ana' -ku, mokoro mpu'u manusia' mengkoru hi Alata'ala bona Hi'a jadi' Magau' -ra.

²⁴Učenci pa so se zavzeli ob besedah njegovih. Jezus pa zopet odgovori in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, ki stavijo svoje upanje v bogastvo, priti v kraljestvo Božje!

²⁵Mojoli-pi hama'a unta ntara hi wulou' jaru, ngkai tauna to mo'ua' mengkoru hi Alata'ala bona Hi'a jadi' Magau' -ra."

²⁵Laže je velblodu iti igli skozi ušesce nego bogatemu priti v kraljestvo Božje!

²⁶Mpo'epe toe-di, hangkedi' kakonce-ra ana'guru-na, ra'uli': "Ei', ane wae-di, hema lau-damo to ma'ala mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-nae!"

²⁶Oni pa se zelo zgroze in govore med seboj: Kdo se potem more zveličati?

²⁷Yesus mponaa-ra pai' na'uli' -raka: "Ane hante pakulea' manusia' -le, uma ami' hema. Aga ane Alata'ala, ma'ala oa' madupa', apa' hi Alata'ala uma ria to uma madupa'."

²⁷Jezus pa pogleda nanje in reče: Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu.

²⁸Ngkai ree, na'uli' Petrus mpo'uli' -ki Yesus: "Hiaa' kai', kipalahii omea-mi-kaina bona mpotuku' -ko."

²⁸Peter mu začne praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj.

²⁹Na'uli' Yesus: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: Hema-hema to mpalahii ompi' -na, tina-na ba tuama-na, ana' -na ba tomi-na ba bonea-na sabana mpotuku' -a pai' sabana Kareba Lompe',

²⁹Jezus reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, ki je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mene in evangelija,

³⁰bate mporata-i mpai' hiwili to bohe. Hi dunia' toi mporata-i ha'atu ngkani kawori' tomi, ompi', tina, ana', bonea-- pai' mporata wo'o-i pebalinai'. Pai' hi eo mpeno-na mpai', mporata wo'o-i katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

³⁰da ne bi prejel sedaj v tem času stokrat toliko: hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv s preganjanjem, in v prihodnjem svetu večnega življenja.

³¹Aga wori' tauna to bohe tuwu' -ra tempo toi jadi' kedi' tuwu' -ra hi eo mpeno. Pai' wori' wo'o tauna to kedi' tuwu' -ra tempo toi jadi' bohe tuwu' -ra hi eo mpeno."

³¹Mnogi pa, ki so prvi, bodo zadnji, in ki so zadnji, prvi.

³²Yesus hante ana'guru-na mpokaliliu pomako' -ra hilou hi Yerusalem. Yesus momako' ri'ulu, ana'guru-na hi boko'. Koro' ana'guru-na mpohilo-i, pai' tauna to metuku' hi boko' wo'o me'eka' omea-ramo. Toe pai' nakio' wo'o-mi ana'guru-na to hampulu' rodua mopahantani', pai' na'uli' -raka napa to kana jadi' mpai' hi woto-na.

³²Bili pa so na poti, grede v Jeruzalem; in Jezus je šel pred učenci, in oni so se čudili. Tisti pa, ki so šli za njim, so se bali. In vzame zopet dvanajstere k sebi in jim začne praviti, kaj se mu ima zgoditi:

³³Na'uli': "Epe-koi! Hilou-tamo tohe'i-e mpotoa' Yerusalem. Hi ria mpai', Aku' Ana' Manusia' ratonu hi imam pangkeni pai' guru agama, pai' rabotuhi bona rapatehi-a. Oti toe ratonu-a hi tauna to bela-ra to Yahudi.

³³Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in obsodijo ga na smrt in izroče poganom,

³⁴Rapopo'ore' -a, ra'uelikui, raweba', pai' rapatehi. Aga tolu eo oti toe tuwu' nculii' moto-a."

³⁴in zasramovali ga bodo in pljuvali nanj in ga bičali in umorili; a tretji dan vstane od smrti.

³⁵Oti toe, Yakobus pai' Yohanes, ana' -na Zebedeus, mpomohui' Yesus, ra'uli' -ki: "Guru, ria hanyala to doko' kiperapi' ngkai Iko."

³⁵In pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Zebedejeva, ter mu rečeta: Učenik, hočeva, da nama storiš, kar bova prosila.

³⁶Na'uli' Yesus: "Napa to niperapi' kuwai' -koi?"

³⁶On pa ju vpraša: Kaj hočeta, da naj vama storim?

³⁷Ra'uli': "Ane nupopehuwu mpai' baraka' -nu pai' -ko jadi' Magau', piliu-kai mohura pai' moparenta dohe-nu, hadua hi mali ka'ana-nu, hadua hi mali ki'ii-nu."

³⁷Ona pa mu rečeta: Daj nama, da bova sedela eden tebi na desnici in eden na levici v slavi tvoji.

³⁸Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Uma ni'incai napa to niperapi' tetu. Ha nipakule' mpai' mpokolo kaparia to kana kukolo Aku' -e? Ha nipakule' mpotodohaka to kutodohaka-e mpai'?"

³⁸Jezus pa jima reče: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga pijem jaz, in se krstiti s krstom, ki se jaz krstim ž njim?

³⁹Ra'uli': "Kipakule' moto!" Na'uli' Yesus: "Makono, bate nikolo mpu'u mpai' kaparia hewa to kukolo, pai' nitodohaka napa to kutodohaka.

³⁹Ona pa rečeta: Moreva. A Jezus jima veli: Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, ki se jaz krstim ž njim, se bosta krstila.

⁴⁰Aga ane hema to mohura hi mali ka'ana-ku ba hi mali ki'ii-ku, bela Aku' to mpakatantu tetu. Alata'ala-hana to mpakatantu hema to mporata bagia tetu."

⁴⁰Da bi pa sedela meni na desnici in na levici, ne morem dati jaz, a dá se to tistim, katerim je pripravljeno.

⁴¹Kara'epe-na ana'guru-na to hampulu' pomperapia' Yakobus pai' Yohanes toe, moroe-ramo.

⁴¹In ko slišijo to deseteri, se začno jeziti nad Jakobom in Janezom.

⁴²Toe pai' Yesus mpokio' -ra omea, pai' na'uli' -raka: "Ni'inca moto kasoa-ra topoparenta to uma mpo'incai Alata'ala mpoparentai ntodea-ra. Tauna to bohe pangka' -ra mpewuku ntodea-ra mpotuku' hawa' -ra.

⁴²Jezus jih pa pokliče in jim reče: Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, nad njimi gospodujejo, in njih velikaši jih siloma vladajo.

⁴³Aga koi', neo' hewa toe kehi-ni! Hema-koi to doko' bohe pangka' -na kana jadi' pahawaa'.

⁴³Ni pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, naj vam bode služabnik,

⁴⁴Pai' hema to doko' bohe hanga' -na kana jadi' batua hi hawe'ea doo-na.

⁴⁴in kdorkoli hoče med vami biti prvi, bodi vsem hlapec.

⁴⁵Bangku' Aku' Ana' Manusia' -e', patuju-ku tumai hi dunia', uma bona jadi' topohawa'. Pai' -a tumai-le, bona jadi' pahawaa', duu' -na mpewai' woto-ku rapatehi mpotolo' sala' tauna to wori'."

⁴⁵Kajti tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge.

⁴⁶Yesus pai' ana'guru-na rata hi ngata Yerikho. Nto'u-ra malai ngkai ngata, wori' tauna mpotuku' -ra. Hi wiwi' ohea mohura hadua tauna to wero kakarapi' -rapi'. Hanga' -na Bartimeus (batua-na: ana' Timeus).

⁴⁶In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jeriha, on in učenci njegovi in obilna množica, je sedel kraj poti slep berač, Bartimej, sin Timejev.

⁴⁷Kana'epe-na Bartimeus Kayesus to Nazaret to liu, kamekio' -nami na'uli': "Yesus, muli Magau' Daud! Poka'ahi' -a-kuwo!"

⁴⁷In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me!

⁴⁸Wori' tauna mpokaroe-i, ra'uli': "Ngkalino-ko!" Aga hangkedi' kanapesukui-na mekio': "Muli Magau' Daud, poka'ahi' -a-kuwo!"

⁴⁸In mnogi mu prete, naj umolkne; a on le še bolj kriči: Sin Davidov, usmili se me!

⁴⁹Mentoda' -imi Yesus pai' na'uli': "Kio' -i tumai!" Karakio' -nami towero toei, ra'uli' -ki: "Pakaroho nono-nu! Mokore-moko, apa' nakio' -moko!"

⁴⁹In Jezus se ustavi in veli: Pokličite ga! In pokličejo slepca in mu reko: Srčen bodi, vstani, kliče te.

⁵⁰Kamokore-nami towero toei, nabahaka abe' -na hi ohea pai' napesahui hilou hi Yesus.

⁵⁰On pa vrže s sebe plašč svoj, poskoči in pride k Jezusu.

⁵¹Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Napa to nupokono kubabehi-koko?" Natompoi' towero toei: "Guru, bona pehilo-a-kuwo!"

⁵¹In Jezus mu odgovori in reče: Kaj hočeš, da naj ti storim? Slepec pa mu reče: Rabuni [T. j. moj učenik.], da izpregledam!In Jezus mu veli: Pojdi, vera tvoja te je rešila. In precej je izpregledal, in za Jezusom je šel po poti.

⁵²Na'uli' Yesus: "Hilou-moko. Kupaka'uri' -moko sabana pepangala' -nu hi Aku'." Ncaliu pehilo-imi, pai' -i mpotuku' Yesus.

⁵²In Jezus mu veli: Pojdi, vera tvoja te je rešila. In precej je izpregledal, in za Jezusom je šel po poti.