¹Kamohu' -ra hi ngata Yerusalem, rata-ramo hi ngata Betfage pai' Betania hi Bulu' Zaitun. Hi ree, Yesus mpohubui rodua ana'guru-na hilou meri'ulu,

¹In ko so se približevali Jeruzalemu, Betfagi in Betaniji pri Oljski gori, pošlje dva izmed učencev svojih

²na'uli' -raka: "Hilou-mokoi hi ngata to tanyanyohi toe mai. Wae pesua' -ni mpai' rala ngata, nihilo mpai' hama'a ana' keledai tehoo', to ko'ia hangkania rahawi'. Bongka koloro-na pai' keni-i tumai.

²in jima reče: Pojdita v vas, ki vama je nasproti, in precej, ko prideta vanjo, najdeta žrebe privezano, ki na njem še noben človek ni sedel: odvežita ga in pripeljita.

³Ane ria to mpekune' -koi napa pai' nibongka-i, uli' -raka hewa toi: `Apa' naparaluu Pue', napebolo ulu pai' napoponculi' moto mpai'.'"

³In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje in precej ga zopet pošlje sem.

⁴Kahilou-rami ana'guru-na to rodua toera, rarata mpu'u-mi hama'a ana' keledai tehoo' hi wiwi' ohea mohu' wobo' tomi. Karabongka-nami-rawo.

⁴In odideta ter najdeta žrebe privezano pri vratih zunaj na ulici in ga odvežeta.

⁵Tauna to mokore hi ree mpekune' -ra: "Napa pai' nibongka keledai tetu-e?"

⁵In nekateri tistih, ki so ondi stali, jima reko: Kaj delata, da odvezujeta žrebe?

⁶Ratompoi' hewa to na'uli' -raka Yesus we'i. Mpo'epe toe, rapelele' wae-ramo mpokeni keledai toe.

⁶Ona pa jim rečeta, kakor je bil Jezus naročil; in ju puste.

⁷Karata-ra nculii', ralampii-mi keledai toe hante baju-ra, pai' mehawi' -imi Yesus.

⁷In pripeljeta žrebe k Jezusu in denejo nanje oblačila svoja, in on sede nanje.

⁹Hilou-ramo mpotoa' Yerusalem. Wori' tauna mpotuku' -ra. Ria-ra to meri'ulu, ria wo'o-ra to hi boko'. Wori' -ra mpokodo pohea-ra hi mata ohea to natara Yesus, pai' hantongo' wo'o-ra hilou mpo'ala' rau-rau kaju hi pampa pai' rakodo hi mata ohea, bona mpobila' -i. Tauna to wori' toera, ntora mogora-ra mpo'uli': Une' -imi Pue' Ala!" Pue' mpogane' Magau' to tumai mpokeni hanga' -na!"

⁸Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi steljejo mladičje, ki so ga nasekali po polju.

¹⁰"Pue' mpogane' poparenta-na. Moparenta-i mpai' hewa ntu'a-ta owi, Magau' Daud." Une' -imi Pue' Ala to hi rala suruga!"

⁹In tisti, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo: Hosana! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

¹¹Karata-na Yesus hi ngata Yerusalem, kaliliu mesua' -i hi rala Tomi Alata'ala. Napomonaa ntololikia-na mponaa omea. Oti toe, apa' neo' mobengi-mi, nculii' wo'o-imi hante ana'guru-na to hampulu' rodua hilou turu hi ngata Betania.

¹⁰Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo očeta našega Davida! Hosana na višavah!

¹²Kamepulo-na, me'ongko' wo'o-ramo ngkai Betania lou hi Yerusalem. Hi ohea, mo'oro' -i Yesus.

¹¹In Jezus pride v Jeruzalem in v tempelj; in ko si je vse ogledal, odide, ker je bil že večer, z dvanajsterimi v Betanijo.

¹³Molaa-pidi, nahilo-hawo hangkaju kaju ara to mobumu-damo rau-na-- hiaa' ko'ia tempo powuaa' -na. Hilou-imi hi kaju toe, pai' nanaa meka' ba ria wua' -na. Aga uma ria nau' hantakua.

¹²In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen.

¹⁴Toe pai' natotowi kaju toe, na'uli': "Ngkai eo toe lau, uma-pi ria mpai' haduaa tauna to mpokoni' wua' ngkai kaju toi!" Ana'guru-na mpo'epe lolita-na toe.

¹³In ugleda od daleč smokvo, ki je imela listje, pa pride, če morda kaj najde na njej; toda ko pristopi k njej, ne najde ničesar razen listja, kajti še ni bil čas za smokve.

¹⁵Rata wo'o-ramo hi Yerusalem, hilou-imi Yesus hi berewe Tomi Alata'ala. Hi ree-i mpopalai tauna to mobabalu'. Nabilingko-raka meja' -meja' posulaa' -ra doi, pai' nabilingko wo'o pohuraa topobabalu' danci mangkebodo.

¹⁴In Jezus izpregovori in ji reče: Na vekomaj nikoli nihče s tebe sadu ne jej! In slišali so to učenci njegovi.

¹⁶Uma napiliu tauna mpokeni rewa ntara berewe Tomi Alata'ala toe.

¹⁵In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, si so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov

¹⁷Natudui' -ra, na'uli': "Ha uma ni'incai napa to te'uki' hi rala Buku Tomoroli'? Alata'ala mpo'uli' hewa toi: `Tomi-ku mpai' jadi' tomi posampayaa to rapake' tauna humalili' dunia'.' Hiaa' koi' -koina, niponcawa tomi toperampaki-di!"

¹⁶in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj.

¹⁸Kara'epe-na imam pangkeni pai' guru agama napa to nababehi Yesus toe, rapali' -mi akala-ra doko' mpopatehi-i. Koro' -ra, apa' hawe'ea tauna goe' mpo'epe tudui' -na.

¹⁷In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: „Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom“? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.

¹⁹Neo' mobengi-mi, Yesus hante ana'guru-na malai ngkai ngata, lou turu hi Bulu' Zaitun.

¹⁸In slišali so to višji duhovniki in pismarji in so iskali, kako bi ga pogubili; zakaj bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu.

²⁰Kamepulo-na mepupulo ngkii-pidi, hilou wo'o-ramo hi Yerusalem. Hi lengko ohea, rahilo-rawo kaju ara to natotowi Yesus wengi, mate-mi, bangi rata hi rali' -na.

¹⁹In vsak večer je šel ven iz mesta.

²¹Nakiwoi-mi Petrus lolita-na Yesus. Toe pai' na'uli' mpo'uli' -ki Yesus: "Guru! Hilo-dile kaju ara to nutotowi wengi-e, molaju-mi!"

²⁰In ko gredo zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da je suha do korenine.

²²Na'uli' Yesus: "Mepangala' -mokoi hi Alata'ala!

²¹In Peter se spomni in mu reče: Rabi, glej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.

²³Mpu'u ku'uli' -kokoi: Ane rapa' -na ria tauna to mpo'uli' -ki bulu' tohe'i: `Te'ongko' -moko, mengkanawu' hi rala tahi'!' bate majadi', asala neo' morara' nono-na pai' mepangala' mpu'u-i napa to na'uli' bate madupa'.

²²Jezus pa odgovori in jim veli: Imejte vero v Boga!

²⁴Jadi', pe'epei lolita-ku toi: Ane mosampaya-koi mperapi' napa-napa, pangala' -mi-hana kanawai' -nimi Alata'ala napa to niperapi', pai' bate nitarima.

²³Resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in ne dvomi v srcu svojem, temuč veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodilo se mu bode.

²⁵"Pai' ane mosampaya-koi, ane ria to nipodaa' -ki doo-ni, ampungi-i ulu, bona Tuama-ni to hi suruga wo'o mpo'ampungi sala' -ni. ((

²⁴Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam.

²⁶Aga ane uma-di ni'ampungi doo-ni, wae wo'o Tuama-ni to hi suruga uma mpo'ampungi sala' -ni.))"

²⁵In kadar stopite k molitvi, odpustite, če imate zoper koga kaj, da tudi Oče vaš, ki je v nebesih, vam odpusti vaše pregrehe.

²⁷Rata wo'o-ramo Yesus pai' ana'guru-na hi Yerusalem. Nto'u-ra momako' -mako' hi berewe Tomi Alata'ala, rata-ra imam pangkeni, guru agama pai' pangkeni to Yahudi to ntani' -na.

²⁶Če pa vi ne odpustite, tudi vam ne odpusti Oče vaš, ki je v nebesih, vaših pregreškov.

²⁸Mepekune' -ra hi Yesus, ra'uli': "Uli' -kakai, ngkaiapa huraa-nu mpobabehi hawe'ea tetu hi Tomi Alata'ala! Hema to mpowai' -ko kuasa hewa tetu-e?"

²⁷In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starejšine

²⁹Na'uli' Yesus: "Aku' wo'o, ria pompekunea' -ku hi koi'. Tompoi' -ka ulu, pai' lako' ku'uli' wo'o-kuwo kangkaiapa kuasa-ku mpobabehi hawe'ea toe lau.

²⁸in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš?

³⁰Ngkaiapa kuasa-na Yohanes Topeniu' mponiu' tauna? Ngkai Alata'ala-di, ba ngkai manusia' -di?"

²⁹Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam.

³¹Momepololitai-ramo pangkeni to Yahudi toera, ra'uli': "Beiwa-tale' mpotompoi' -ie? Ane ta'uli' ngkai Alata'ala kuasa-na, na'uli' -taka mpai': `Ane wae, napa pai' uma-i nipangala'?'

³⁰Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!

³²Hiaa' mokoro wo'o ane ta'uli' ngkai manusia' -wadi kuasa-na." Pangkeni to Yahudi toera me'eka' mporuge' Yohanes Topeniu', apa' mpoka'eka' -ra ntodea, apa' hawe'ea ntodea mpo'uli' Yohanes toe hadua nabi mpu'u.

³¹In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

³³Jadi', ratompoi' -i: "Uma ki'incai." Toe pai' na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Ane wae, uma wo'o-kuwo ku'uli' -kokoi kangkaiapa kuasa-ku mpobabehi toe lau."

³²Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prorok.Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

³³Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.