¹Hangkani, ria-ra to Parisi hante guru agama Yahudi ngkai Yerusalem mpohirua' -ki Yesus. Rakamaro-i, ra'uli':

¹Tedaj pridejo k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, govoreč:

²"Napa-di pai' ana'guru-nu mpotiboki ada totu'a-tae? Hangaa ngkoni' -ramo, uma-ra mowano ncala' ntuku' atura."

²Zakaj prestopajo učenci tvoji izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo kruh.

³Na'uli' Yesus: "Bangku' koi' -koiwoe', napa pai' nitiboki parenta Alata'ala hi kampotuku' -ni ada-ni moto!

³On pa odgovori in reče: Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zaradi izročila svojega?

⁴Alata'ala mpo'uli': `Kana tabila' tuama pai' tina-ta.' Pai' na'uli' wo'o: `Hema to mpotipo' tuama ba tina-na kana rapatehi.'

⁴Bog je namreč rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater“, in: „Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje“.

⁶Hiaa' koi' metudui' hewa toi: uma-pi mingki' tabila' tina pai' tuama-ta, asala ta'uli' -raka hewa toi: `Napa to masipato' kuwai' -kokoi totu'a, mpolia' kutonu-mi hi Alata'ala.' Jadi', Lolita Alata'ala uma nisaile'. Ada-ni moto to nipomobohe.

⁵Vi pa pravite: Če kdo reče očetu ali materi: V daritev bodi, s čimer bi ti jaz pomagal,

⁷Hi mali-na-wadi petuku' -ni hi Alata'ala tetu-e! Makono mpu'u lolita nabi Yesaya owi to mpolowa-koi, hewa toi moni-na:

⁶ni več zavezan spoštovati očeta svojega ali matere svoje. In tako ste ovrgli zapoved Božjo zaradi izročila svojega.

⁸Na'uli' Alata'ala: `Tauna tohe'era mpobila' -a hi wiwi-ra-wadi, nono-ra molaa ngkai Aku'.

⁷Hinavci, dobro je o vas prorokoval Izaija, govoreč:

⁹Uma ria kalaua-ra mpopue' -a, apa' tudui' -ra tudui' manusia' -wadi, bela tudui' ngkai Aku'.'"

⁸„To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene.

¹⁰Oti toe, Yesus mpokio' tauna to wori' mpomohui' -i, na'uli' -raka: "Epe-koi bona ni'inca:

⁹Ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

¹¹Pongkoni' to mesua' hi nganga-ta, bela-hawo toe to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala. Lolita to mehupa' ngkai nganga-ta, toe-die to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala-e."

¹⁰In pokliče množico k sebi in jim reče: Poslušajte in umejte!

¹²Ngkai ree, tumai-ramo ana'guru-na mpo'uli' -ki: "Nu'inca wa kapeda' nono-ra to Parisi mpo'epe lolita-nue we'i?"

¹¹Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta, temuč kar izhaja iz ust, to skruni človeka.

¹⁴Na'uli' Yesus: "Pelele' -ramo to Parisi toera lou! Apa' butu nyala hinu'a to uma nahu'a Tuama-ku to hi rala suruga, bate rawuka. To Parisi toe-rale hewa pangkeni to wero, apa' uma ra'incai ohea to makono hilou hi Alata'ala. Pai' ane towero mpotete' hingka towero-na, bate moluli' roduaa-ra mpai' hi rala kinali."

¹²Tedaj pristopijo učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se farizeji, ko so slišali to besedo, spotikali?

¹⁵Na'uli' Petrus: "Guru, notohi-kakai lolita rapa' tetu-e we'i."

¹³On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala.

¹⁶Na'uli' Yesus: "Ha uma oa' -di nipaha-e!

¹⁴Pustite jih! Oni so slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.

¹⁷Pongkoni' to mesua' hi rala nganga-tale kaliliu hi rala ta'i-ta, pai' ngkai ree kaliliu tatadi. Bela-hawo toe to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala-e.

¹⁵Peter pa odgovori in mu reče: Razloži nam to priliko!

¹⁸Aga lolita to dada'a to mehuwu ngkai rala nono-ta pai' to howa' hi wiwi-ta, toe-mi to mpakada'a tauna hi poncilo Alata'ala.

¹⁶Jezus pa reče: Ali ste tudi vi še nerazumni?

¹⁹Apa' ngkai rala nono pehupaa' pekiri to dada'a, pai' alaa-na ria to mepatehi, mobualo', mogau' sala' hi tobine ba tomane, manako, mosabi' boa' pai' metipo'.

¹⁷Ne umete li, da gre vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven?

²⁰Kehi to hewa toe-mi lau to mpakada'a tauna hi poncilo Alata'ala. Ane ngkoni' uma leba' mowano, bela-hawo toe to mpakada'a tauna hi poncilo Alata'ala."

¹⁸Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to skruni človeka.

²¹Ngkai ree hilou-imi Yesus hi tana' to mohu' ngata Tirus pai' Sidon.

¹⁹Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.

²²Ria hadua tobine to Kanaan, bela-i to Yahudi. Tobine toei tumai hi Yesus ntora mekio', na'uli': "Pue', muli Magau' Daud! Poka'ahi' -a-kuwo! Ana' -ku tobine kahawia' seta, hangaa uma-ipi katonoa toe-e ria."

²⁰To je, kar oskrunja človeka; jesti pa z neumitimi rokami ne oskrunja človeka.

²³Uma-i winihi Yesus. Tumai ana'guru-na mpomohui' -i, ra'uli' -ki: "Guru, popalai-i tobine tetui, daa' kakakio' -kio' -i mpotuku' -ta."

²¹In Jezus odide odtod in se umakne v okraje tirske in sidonske.

²⁴Na'uli' Yesus hi tobine toei: "Alata'ala mpohubui-a tumai mpotulungi muli to Israel-wadi, apa' hewa bima to puha-ramo, uma-rapa mpotuku' konoa Alata'ala."

²²In glej, žena Kananičanka pride iz teh krajev ter zavpije in reče: Usmili se me, Gospod, sin Davidov; mojo hčer zelo muči zli duh.

²⁵Ngkai ree, tumai lau-imi tobine toei motingkua' hi nyanyoa Yesus, mpo'uli' -ki: "Pue', tulungi-a-kuwo!"

²³On ji pa ne odgovori besede. In pristopijo učenci njegovi in ga prosijo, rekoč: Odpravi jo, ker kriči za nami.

²⁶Na'uli' Yesus: "Uma lompe' mpo'ala' koni' ana' pai' rarora-ki dike'."

²⁴On pa odgovori in reče: Nisem poslan, razen le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.

²⁷Na'uli' tobine toei: "Makono moto-di Pue', aga biasa moto-hawo dike' ngkoni' rupu' koni' to mohewu' ngkai lolo meja' hi tomi pue' -na."

²⁵Ona pa pristopi ter pade pred njim, rekoč: Gospod, pomagaj mi!

²⁸Ngkai ree, Yesus mpo'uli' -ki: "Bohe mpu'u pepangala' -nu, totina! Wae-pi, jadi' -mi hewa konoa-nu." Hinto'u toe, mo'uri' mpu'u-imi ana' -na.

²⁶On pa odgovori in reče: Ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

²⁹Oti toe, me'ongko' wo'o-imi Yesus ngkai ree, mako' mewiwi' rano Galilea. Manake' -i lou hi bulu' -na, pai' -i mohura metudui'.

²⁷Ona pa reče: Da, Gospod, toda tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.

³⁰Mo'iko tauna mpotoa' -i, ngkeni to pungku, to keru, to wero, to uma howa' mololita pai' to peda' ntani' -na wo'o. Ratu'u-ra hi nyanyoa Yesus, pai' napaka'uri' -ra.

²⁸Tedaj odgovori Jezus in ji veli: O žena, velika je vera tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš. In njena hči je ozdravela tisto uro.

³¹Konce-ramo ntodea mpohilo hawe'ea tauna to napaka'uri' Yesus: tauna to uma howa' mololita, howa' -mi mololita, to keru mo'uri' -mi, to pungku momako' -mi, to wero pehilo-mi. Toe pai' mpobila' -ramo Alata'ala to rapue' to Israel.

²⁹In Jezus odide odtod in pride h Galilejskemu morju, in stopivši na goro, sede tam.

³²Oti toe Yesus mpokio' ana'guru-na, na'uli' -raka: "Tuna-kuna nono-ku mpohilo tauna to wori' toera lau. Tolu eo-ramo dohe-ku, uma ria pongkoni' -ra. Uma lau nono-ku mpohubui-ra nculii' ntali oro' -ra, molinga' -ra mpai' hi ohea."

³⁰In pridejo k njemu velike množice, ki so imeli s seboj hrome, slepce, mutce, pohabljene in mnogo drugih, ter jih polože k nogam Jezusovim; in on jih ozdravi,

³³Ra'uli' ana'guru-na: "Beiwa-mile, apa' wao' -di hi rehe'i-e lau. Tarata hiapa-mile pongkoni' tapokoni' -raka tauna to hewa toe lau kawori' -rae?"

³¹tako da se ljudstvo začudi, ko vidijo, da mutci govore in pohabljeni so zdravi in hromi hodijo in slepci vidijo; in so slavili Boga Izraelovega.

³⁴Yesus mpekune' -ra: "Hangkuja roti to ria hi koi' -e?" Ratompoi' -i: "Pitu meha', pai' bau' uru to kedi' ba hangkuja ma'a-wadi."

³²Pokliče pa Jezus učence svoje in reče: Ljudstvo se mi smili, ker so že tri dni pri meni in nimajo kaj jesti. A lačnih jih nočem odpraviti, da ne omagajo na poti.

³⁵Ngkai ree nahubui-ramo tauna to wori' mohura hi tana'.

³³In reko mu učenci njegovi: Odkod bi mi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi nasitili toliko ljudstva?

³⁶Na'ala' -mi roti to pitu pai' bau' kedi' to ba hangkuja ma'a toe, pai' -i mpo'uli' tarima kasi hi Alata'ala. Oti toe napihe-pihe-mi pai' nawai' -raka ana'guru-na bona rabagi-raka tauna to wori' toera.

³⁴In reče jim Jezus: Koliko hlebov imate? Oni pa reko: Sedem, in malo ribic.

³⁷Ngkoni' -ramo omea duu' -ra bohu. Ka'oti-ra ngkoni', ana'guru-na mporumpu toro-na, pitu luncu-pi.

³⁵In ukaže množici, naj sedejo po tleh.

³⁸Kawori' -ra to ngkoni' nto'u toe, opo' ncobu tomane, uma tebila' tobine pai' ana'.

³⁶In vzame sedmero hlebov in ribe in zahvalivši se, prelomi in da učencem, učenci pa ljudstvu.

³⁹Oti toe, nahubui-ramo nculii' hilou hi tomi-ra, pai' -i mpohawi' sakaya hilou hi tana' Magadan.

³⁷In jedli so vsi in se nasitili; in pobrali so ostale kosce, polnih sedem košev.

³⁸Bilo jih je pa, ki so jedli, štiri tisoč, brez žen in otrok.Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo in pride v pokrajino Magadansko.

³⁹Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo in pride v pokrajino Magadansko.