¹Ria wo'o ba hangkuja dua to Parisi pai' to Saduki rata hi Yesus doko' mposori-i. Merapi' -ra hi Yesus, ra'uli' -ki: "Babehi anu to mekoncehi bona monoto ki'inca kangkai Alata'ala-nu."

¹In pristopijo k njemu farizeji in saduceji in izkušaje ga zaprosijo, naj jim pokaže znamenje z neba.

²Yesus mpo'uli' -raka: "Ane neo' limpa-mi eo pai' mperelei langi', ni'uli': `Morawa mpai' raoa.'

²On pa odgovori in jim reče: Ko se zvečeri, pravite: Vedro bo, kajti žari se nebo;

³Ane mepupulo ni'uli': `Udaa mpai' toi-e, bo mperelei pai' mojimuu' -di oo lau.' Ni'inca lia mpelence raoa. Aga uma ni'incai mpelence napa to nababehi Alata'ala tempo toi.

³in zjutraj pravite: Danes bo nevihta, kajti nebo se žari in oblači. Nebeško lice znate razločevati, znamenj časov pa ne morete.

⁴Uma mowo kadada'a-ni, nisapuaka oa' -pidi Alata'ala! Merapi' -koi tanda mekoncehi. Aga uma hanyalaa tanda mekoncehi to rapopohiloi-kokoi. Sampale-wadi to rapopohiloi-kokoi, tanda hewa to jadi' hi nabi Yunus owi." Oti toe malai-imi mpalahii-ra.

⁴Hudobni in prešeštni rod išče znamenja; a ne bo mu dano znamenje razen znamenja proroka Jona. In jih pusti in odide.

⁵Hilou-ramo Yesus hante ana'guru-na medipo rano, aga ana'guru-na uma mpokiwoi ngkeni boku. Ngkai ree, na'uli' Yesus mpo'uli' -raka:

⁵In ko se prepeljejo učenci njegovi na drugo stran, so pozabili vzeti kruha.

⁶"Pelompehi, mo'inga' -inga' -koi hi ragi to Parisi pai' to Saduki-e'!"

⁶Jezus jim pa reče: Pazite in varujte se kvasu farizejev in saducejev!

⁷Aga uma ra'incai batua-na walatu toe, helee momepololitai moto-ramo, ra'uli': "Pai' na'uli' hewa toe-le, apa' uma takiwoi ngkeni roti we'i."

⁷Oni so pa sami pri sebi mislili in govorili: To pravi, ker nismo vzeli kruha.

⁸Ntaa' na'inca-di Yesus napa to ra'uli' ana'guru-nae, toe pai' na'uli' -raka: "Napa pai' ntora mpololita ka'uma-ni ngkeni roti-e! Kura' rahi pepangala' -ni!

⁸Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj premišljujete v sebi, maloverneži, da nimate kruha?

⁹Ko'ia oa' -tano nipaha-e! Ha uma-pi nikiwoi roti to lima meha' to kupokoni' -raka tauna to lima ncobu-e? Pai' hangkuja luncu-pi toro-na to nirumpu?

⁹Ali še ne umete, tudi se ne spominjate petih hlebov petim tisočim in koliko košev ste nabrali?

¹⁰Pai' beiwa wo'o hante roti to pitu meha' kupokoni' -raka tauna to opo' ncobu-e? Hangkuja luncu wo'o-pi toro-na to nirumpu?

¹⁰tudi ne sedmih hlebov štirim tisočim in koliko košev ste nabrali?

¹¹Napa pai' uma oa' nipaha kabela-na roti mpu'u to ku'uli' -e! Mo'inga' -inga' -koi hi ragi to Parisi pai' to Saduki."

¹¹Kako ne umete, da vam nisem rekel za kruh? Ali varujte se kvasu farizejev in saducejev!

¹²Lako' ra'inca-di we'i ana'guru-nae kabela-na ragi to ragalo-ki roti to na'uli' Yesus-e. Patuju lolita-na, bona mo'inga' -inga' -ra hi tudui' to Parisi pai' to Saduki.

¹²Tedaj so razumeli, da ni rekel, naj se varujejo kruhovega kvasu, ampak nauka farizejev in saducejev.

¹³Hilou-ramo Yesus hante ana'guru-na hi tana' to mohu' hi Kaisarea Filipi. Hi ree mepekune' Yesus hi ana'guru-na: "Ntuku' ponguli' -ra ntodea, hema-a Aku' Ana' Manusia' toi-e?"

¹³Ko pa pride Jezus v kraje Cesareje Filipove, vpraša učence svoje, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz, Sin človekov?

¹⁴Ratompoi' ana'guru-na: "Ria-ra to mpo'uli' Yohanes Topeniu' -ko tuwu' nculii'. Ria wo'o-ra to mpo'uli' Iko hadua nabi to owi mehupa' nculii', hewa nabi Elia, nabi Yeremia, ba nabi to ntani' -na."

¹⁴Oni pa reko: Nekateri, da si Janez Krstnik, drugi pa, da si Elija, a drugi, da si Jeremija ali eden prorokov.

¹⁵Napekune' tena-ra, na'uli': "Hiaa' koi' -koiwo mpo'uli' hema-a Aku' toi-e?"

¹⁵Reče jim: Kdo pa pravite vi, da sem jaz?

¹⁶Natompoi' Simon Petrus: "Iko-mile Magau' Topetolo' -e, Ana' Alata'ala to Tuwu'."

¹⁶Simon Peter pa odgovori in reče: Ti si Kristus, Sin živega Boga.

¹⁷Na'uli' Yesus: "Marasi' mpu'u-ko, Simon ana' Yunus, apa' bela manusia' to mpopo'incai-ko tetu-e, Tuama-ku to hi rala suruga-hana.

¹⁷In Jezus odgovori in mu reče: Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak Oče moj, ki je v nebesih.

¹⁸Jadi', toe pai' rahanga' Petrus-ko-- batua-na `watu.' Pai' hi lolo parawatu tohe'i kuwangu tomi-ku-- batua-na, kurumpu hawe'ea tauna to mpopangala' -a. Hawe'ea kuasa anudaa' uma mpokulei' mpodagi-ra.

¹⁸Pravim pa tudi jaz tebi: Ti si Peter [T. j. Skalnik.], in na tej skali sezidam cerkev svojo in vrata peklenska [Grški: hadesa.] je ne bodo premagala.

¹⁹Kuwai' -ko kuasa mpototu'ai ntodea Alata'ala. Napa to nubotuhi hi dunia', tetu wo'o to nabotuhi Alata'ala hi rala suruga: Ane nu'uli' neo', Alata'ala-mi to mpo'uli' neo'. Ane nu'uli' ma'ala moto, Alata'ala-mi to mpo'uli' ma'ala moto."

¹⁹In dam ti ključe nebeškega kraljestva: in karkoli zvežeš na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežeš na zemlji, bo razvezano v nebesih.

²⁰Oti toe, Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Neo' ulu ni'uli' hi hema-hema ka'Aku' -na Magau' Topetolo'."

²⁰Tedaj zapove učencem svojim, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus.

²¹Ntepu'u ngkai tempo toe, Yesus mpakanoto hi ana'guru-na napa to kana jadi' hi woto-na. Na'uli' -raka: "Kana hilou-a hi Yerusalem. Hi ria mpai' totu'a ngata, imam pangkeni hante guru-guru agama mpobalinai' -a pai' mposesa' -a. Rapatehi-a mpai', aga hi eo katolu-na tuwu' nculii' moto-a."

²¹Odslej je jel Jezus kazati učencem svojim, da mora iti v Jeruzalem in mnogo trpeti od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti in tretji dan od smrti vstati.

²²Aga Petrus mpo'ai' -i hi ncori-na pai' nakorai' -i na'uli': "Neo' Pue'! Kuperapi' hi Alata'ala bona nawi'iha tetu lau ngkai Pue'."

²²In Peter ga potegne na stran in ga začne odvračati, rekoč: Bog te obvaruj, Gospod! To se ti ne sme zgoditi!

²³Hampe'ili' Yesus mpo'uli' -ki Petrus: "Palai-ko topesori! Doko' nulawa' -a, bona ngalai' neo' -a mpotuku' konoa Tuama-ku? Pekiri-nu tetu-le pekiri manusia', bela pekiri Alata'ala."

²³On pa se obrne in reče Petru: Poberi se od mene, satan! Za pohujšanje si mi, ker ne umeš, kar je Božjega, nego kar je človeško.

²⁴Oti toe Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Hema to doko' mpotuku' -a kana mpobahaka konoa-na moto, pai' kana napaha'a kaju parika' -na-- batua-na: kana natuku' hawa' -ku nau' napopate-ki. Oti toe-di pai' lako' ma'ala-i mpotuku' -a.

²⁴Nato reče Jezus učencem svojim: Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.

²⁵Hema to mpentaei konoa-na moto, uma-i mpai' mporatai katuwua' to lompe'. Aga hema to mpobahaka konoa-na moto sabana petuku' -na hi Aku', nau' napopate-ki, hi'a mpai' to mporata katuwua' to lompe'.

²⁵Kajti kdor hoče ohraniti življenje svoje, ga izgubi, kdor pa izgubi življenje svoje zaradi mene, ga najde.

²⁶Napa kalaua-na tarumpu hawe'ea ka'uaa' dunia', ane uma taratai katuwua' to lompe' hi eo mpeno-na. Apa' uma ria napa-napa to ma'ala tasula' -ki katuwua' to lompe' toe.

²⁶Kaj namreč pomore človeku, če ves svet pridobi, svoji duši pa škoduje? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo?

²⁷Bate rata mpai' tempo-na, Aku' Ana' Manusia' tumai ngkai suruga mpopehuwu kabaraka' -ku, to hewa kabaraka' Tuama-ku, pai' wori' wo'o mala'eka mpodohei-a. Nto'u toe mpai', bate kuhiwili kehi butu-butu dua tauna.

²⁷Kajti Sin človekov ima priti v slavi Očeta svojega z angeli svojimi, in tedaj povrne vsakemu po delu njegovem.Resnično vam pravim: Nekateri so med temi, ki stoje tu, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega, da prihaja v kraljestvu svojem.

²⁸Mpu'u-mpu'u ku'uli' -kokoi: ngkai olo' -ni koi' toi, ria-koi mpai' to ko'ia mate kako'ia-na nihilo-a, Aku' Ana' Manusia', rata jadi' Magau'."

²⁸Resnično vam pravim: Nekateri so med temi, ki stoje tu, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega, da prihaja v kraljestvu svojem.