¹Hinto'u toe, tumai-ra ana'guru Yesus mpomohui' -i, ra'uli': "Pue', ane jadi' Magau' -poko mpai', hema to meliu kabohe tuwu' -na hi rala Kamagaua' -nu?"

¹Tisto uro pristopijo učenci k Jezusu, govoreč: Kdo je vendar največji v nebeškem kraljestvu?

²Yesus mpokio' hadua ana' to kedi', napopokore hi laintongo' -ra,

²In pokliče otroka in ga postavi sredi mednje,

³pai' na'uli' -raka: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: ane uma nibalii' kehi-ni pai' jadi' hewa ana' to kedi' toii, uma-koi mpai' jadi' ntodea Alata'ala.

³in reče: Resnično vam pravim, če se ne izpreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.

⁴Hema to mpakadingki' nono-na pai' jadi' hewa ana' to kedi' tohe'ii, hi'a-mi to bohe mpu'u tuwu' -na ngkai hawe'ea ntodea Alata'ala.

⁴Kdor se torej poniža kakor ta otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu.

⁵Hema to mpotarima hadua ana' to kedi' hewa ana' toii sabana petuku' -na hi Aku', batua-na Aku' -mi to natarima.

⁵In kdorkoli sprejme enega takšnega otroka v moje ime, sprejme mene.

⁶"Aga hema to mpopanawu' hadua ana' to kedi' alaa-na uma-ipi mepangala' hi Aku', bohe mpu'u pehuku' Alata'ala hi tauna tetui. Agina lau-pi hameha' watu po'ahaa' to bohe ratoe hi wuroko' -na pai' -i ratene' hi rala tahi'.

⁶Kdor pa pohujša enega teh malih, ki verujejo v mene, bi mu bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in bi ga potopili v globočino morja.

⁷Silaka tauna hi dunia' toi, apa' wori' to mpopanawu' -ra. Bate ria mpu'u-di to mepanawu' -e, aga silaka-ra tauna to mepanawu' toera.

⁷Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje tistemu človeku, po katerem pride pohujšanje!

⁸"Ane rapa' -na pale-ta hamali ba witi' -ta hamali to mpakeni-ta mojeko', pua' lau-mi pai' petadi. Agina hamali-damo pale-ta ba witi' -ta, asala mporata-ta katuwua' to lompe' dohe Alata'ala. Agina lau-pi toe, ngkai palea ntimalia pai' witia' ntimalia, hiaa' ka'omea-na ratadi-ta hi rala apu to jela' ncuu.

⁸Če te pa pohušuje roka tvoja ali noga tvoja, odsekaj jo in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu ali brez roke priti v življenje, nego dve roki in dve nogi imeti in vrženemu biti v večni ogenj.

⁹Pai' ane rapa' -na mata-ta hamali to mpakeni-ta mojeko', jungki' pai' petadi. Agina hamali-wadi mata-ta pai' mporata katuwua' to lompe' moto-ta dohe Alata'ala, ngkai mataa ntimalia, hiaa' ka'omea-na ratadi-ta hi rala apu naraka.

⁹In če te pohujšuje oko tvoje, izderi ga in vrzi od sebe; bolje ti je z enim očesom priti v življenje, nego dve očesi imeti in vrženemu biti v peklenski ogenj.

¹⁰"Jadi', pelompehi mpu'u-koi, neo' -koi uma mposaile' ana' -ana' to kedi' hewa ana' tohe'ii, nau' hadua. Apa' mpu'u-mpu'u ku'uli' -kokoi: mala'eka to mpodoo-ra tida ncuu hi nyanyoa Tuama-ku to hi rala suruga. ((

¹⁰Glejte, da ne zaničujete enega teh malih! Kajti pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje Očeta mojega, ki je v nebesih.

¹¹Apa' patuju-ku Aku' Ana' Manusia' tumai hi dunia', bona mpopali' tauna to molaa ngkai Alata'ala pai' mpohore-ra ngkai huku' jeko' -ra.))

¹¹Zakaj Sin človekov je prišel, da zveliča, kar se je izgubilo.

¹²"Beiwa pomporata-ni? Ria hadua tauna to ria bima-na ha'atu ma'a-na. Ane moronto hama'a, napa to nababehi? Tantu napalahii bima-na to sio mpulu' sio hi panapa bulu', pai' -i hilou mpopali' to hama'a to moronto toei.

¹²Kaj se vam zdi? Če ima kateri človek sto ovac in ena od njih zajde, ne pusti li on devetindevetdeseterih na gorah in ne pojde, da išče tiste, ki je zašla!

¹³Pai' ane narua' nculii' -ipi, mpu'u ku'uli' -kokoi meliu-mi kagoe' -na mpokagoe' bima to hama'a toei, ngkai bima-na to sio mpulu' sio to uma-ra-rana moronto.

¹³In če se zgodi, da jo najde, resnično vam pravim, da se je bolj veseli nego devetindevetdeseterih, ki niso zašle.

¹⁴Wae wo'o Tuama-ni hi rala suruga, uma napokonoi ane ria hadua ngkai ana' to kedi' toi to molaa ngkai Hi'a.

¹⁴Tako ni volja Očeta vašega, ki je v nebesih, da se pogubi eden teh malih.

¹⁵"Ane ria ompi' hampepangalaa' -ta to masala' hi kita', hilou-ta mpohirua' -ki, pai' uli' -ki sala' -na. Tababehi toe hante uma ria to ngincai, muntu' kita' tau rodua-wadi. Ane napangala' lolita-ta, lompe' nculii' -mi pohintuwu' -ta.

¹⁵Če se pa pregreši brat zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata svojega.

¹⁶Aga ane uma-i dota mpangala' lolita-ta, po'ema' hadua ba rodua dohe-ta hilou mpololitai-i. Apa' hi rala Buku Tomoroli' owi te'uki' hewa toi: `Ane ria tauna to rapakilu mpobabehi sala', kana ria nte rodua ba tolu to jadi' sabi', bona monoa' -mi kara-kara-na.'

¹⁶Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se opira na usta dveh ali treh prič vsaka beseda.

¹⁷Ane uma-i dota mpangala' lolita sabi' toera, bua' -imi hi hawe'ea ompi' hampepangalaa'. Ane uma oa' napangalai' nau' hawe'ea ompi' hampepangalaa' mpoparesai' -i, pelele' lau-imi-hana, taponcawa hewa tauna to uma mpo'incai Alata'ala lau-imi, pai' hewa tauna to dada'a kehi-ra.

¹⁷Če jih pa ne posluša, povej cerdvi; če pa tudi cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.

¹⁸"Penonoi-koi! Napa to nibotuhi hi dunia', tetu wo'o to nabotuhi Alata'ala hi rala suruga: Ane koi' mpo'uli' neo', Alata'ala-mi to mpo'uli' neo'. Ane koi' mpo'uli' ma'ala moto, Alata'ala-mi to mpo'uli' ma'ala moto.

¹⁸Resnično vam pravim: Karkoli zvežete na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežete na zemlji, bo razvezano v nebesih.

¹⁹Ku'uli' wo'o: ane ria-koi hi dunia' toi nte rodua to hintuwu' mekakae mperapi' ba napa-napa, posampaya-ni toe natompoi' Tuama-ku to hi rala suruga.

¹⁹Zopet vam pravim: Če se dva izmed vas zedinita na zemlji v čemerkoli, da bosta za to prosila, se jima zgodi od Očeta mojega, ki je v nebesih.

²⁰Apa' hiapa tauna morumpu sabana Aku', nau' rodua ba tolu-ra-wadi, ria-a dohe-ra."

²⁰Kajti kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

²¹Oti toe, Petrus mpomohui' Yesus pai' mpekune' -i, na'uli': "Pue', ane ompi' hampepangalaa' -ku masala' hi aku', hangkuja ngkani kana ku'ampungi-i? Nte pitu ngkani?"

²¹Tedaj pristopi k njemu Peter in reče: Gospod, kolikokrat, ko se pregreši brat moj zoper mene, naj mu odpustim? Ali do sedemkrat?

²²Na'uli' Yesus: "Uma wule' pitu ngkani-wadi. Nau' mo'atu-atu ngkani-nai masala' hi kita', kana ta'ampungi-i.

²²Jezus mu reče: Ne pravim ti do sedemkrat, marveč do sedemdesetkrat sedemkrat.

²³Apa' Alata'ala hewa magau' to hi rala lolita rapa' toi: Ria hadua magau' doko' mpowile inta batua-na.

²³Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s hlapci svojimi.

²⁴Lomo' -na, ria hadua batua rakeni hi nyanyoa-na to mo'inta hi juta-na.

²⁴In ko začne računiti, mu pripeljejo enega, ki je bil dolžen deset tisoč talentov.

²⁵Uma mpu'u-hawo nakulei' mpobayari inta-na toe. Jadi', mohawa' -mi magau' toei, na'uli': `Pobalu' lau-imi batua tetui hante ana' -na pai' tobine-na pai' hawe'ea rewa-na, pobayari-ki inta-na.'

²⁵Ker pa ni imel s čim plačati, ukaže gospodar njegov prodati njega in ženo njegovo in otroke in vse, kar ima, in naj se mu plača.

²⁶"Powingkotu' -nami batua toei hi nyanyoa magau', mpopepoka'ahi', na'uli': `Mosabara-ko Magau', kubayari moto-kuwo mpai' inta-ku!'

²⁶Hlapec pa pade pred njega ter se mu poklanja, govoreč: Gospod, potrpi z menoj, in vse ti poplačam.

²⁷"Ngkai ree, metumu' lau-mi ahi' -na magau' mpoka'ahi' batua-na toei. Nabahaka-imi pai' na'uli' -ki: `Inta-nu, uma-pi mingki' nubayari.'

²⁷Gospodar tistega hlapca pa, ganjen usmiljenja, ga oprosti in mu odpusti dolg.

²⁸"Palai-na batua toei, napohirua' -ki hadua hingka batua-na to mo'inta hi hi'a hi ncobu-na-wadi. Napentoe doo-na toei, nabaga' pai' na'uli' -ki: `Bayari omea-mi inta-nu!'

²⁸Ko pa ta hlapec gre od njega, najde enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžen sto denarjev, ter ga zgrabi in davi, govoreč: Plačaj, kar si dolžen!

²⁹"Powingkotu' -nami-hawo doo-na toei mpopepoka'ahi', na'uli': `Mosabara-ko ulu bale, kubayari moto-kuwo mpai' inta-ku!'

²⁹Njegov sohlapec pa pade k nogam njegovim ter ga prosi, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti poplačam.

³⁰Aga uma napangalai' pomperapia' -na toe. Napopesua' lau-imi hi rala tarungku' duu' -na tebayari omea inta-na.

³⁰On pa noče, temuč ga odvede in vrže v ječo, dokler ne plača dolga.

³¹"Karahilo-na batua to ntani' -na napa to jadi' tohe'e, peda' lia-mi-rawo nono-ra. Hilou-ramo hi magau' mpo'uli' kehi batua toei-e we'i.

³¹Ko pa vidijo sohlapci njegovi, kar se je zgodilo, se jim zelo užali; ter pridejo in natanko sporoče gospodarju svojemu ves dogodek.

³²Mpo'epe toe we'i, kamoroe-nami magau'. Mpohubui-i tauna hilou mpokio' batua to dada'a gau' -na tohe'ei. Karata-na, na'uli' -ki: `Dada'a lia-ko! Inta-nu kupori-mi ngkai rala buku-ku, apa' moranempale-moko hi aku'.

³²Tedaj ga pokliče gospodar njegov in mu veli: Hudobni hlapec! ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil;

³³Napa-di-kona pai' uma nupoka'ahi' hingka batua-nu, hewa aku' mpoka'ahi' -koe!'

³³ali bi ne bilo prav, da se tudi ti usmiliš sohlapca svojega, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?

³⁴Uma-pi mowo roe-na magau'. Batua to dada'a gau' -na toei napopesua' hi rala tarungku' duu' -na tebayari oti inta-na."

³⁴In gospodar njegov se razjezi in ga izroči trinogom, dokler ne poplača vsega, kar mu je bil dolžen.Tako bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.

³⁵Napohudu Yesus lolita rapa' toe, na'uli': "Wae wo'o Tuama-ku to hi rala suruga mpobabehi hi koi' -e, ane uma-koi mpo'ampungi doo-ni ngkai nono-ni mpu'u."

³⁵Tako bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.