¹Kahudu-na Yesus mpololita hawe'ea toe, malai-imi ngkai tana' Galilea hilou hi tana' Yudea to hi dipo ue Yordan.

¹In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da odrine iz Galileje in pride v Judejske kraje onkraj Jordana;

²Wori' tauna mpotuku' -i, pai' to peda' napaka'uri'.

²in za njim gredo velike množice, in ozdravi jih ondi.

³Ria ba hangkuja dua to Parisi tumai mposori Yesus. Rapekune' -i: "Ntuku' atura agama-ta, ba ma'ala moto-hawo tomane mpogaa' -ki tobine-na nau' to uma kojerea'?"

³In pristopijo k njemu farizeji ter ga izkušajo in mu reko: Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od žene svoje iz kakršnegakoli vzroka?

⁴Natompoi' Yesus: "Kiwoi napa to te'uki' hi rala Buku Tomoroli' owi: lomo' -na Topejadi' mpajadi' hadua tomane pai' hadua tobine.

⁴On pa odgovori in jim reče: Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo

⁵Pai' oti toe na'uli': `Tomane kana mpalahii tina pai' tuama-na, pai' kana tuwu' hintuwu' hante tobine-na, bona hira' tau rodua toe jadi' hewa hadua lau-ra-damo.'

⁵in je rekel: „Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži ženi svoji, in ta dva bosta eno meso“.

⁶Jadi', hi poncilo Alata'ala, tau hancamoko uma-pi rodua, hadua lau-ramo. Toe pai' ku'uli' -kokoi: ane ntoa' Alata'ala mpoposidai' -ra, manusia' uma ma'ala mpogaa' -ra."

⁶Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

⁷Mehono' -ra to Parisi: "Ane wae, napa pai' Musa mohawa' bona tomane mpowai' sura pogaa' hi tobine, ane doko' napogaa' -ki?"

⁷Reko mu: Zakaj je torej Mojzes zapovedal dati ločitni list in jo pustiti?

⁸Na'uli' Yesus: "Musa mpiliu-koi mogaa' -le, apa' ngkai kamotu'a nono-ni, uma tuduia'. Aga kakoo-kono-na, uma hewa toe ngkai lomo' -na.

⁸Reče jim: Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako.

⁹Bona ni'inca: hema to mpogaa' -ki tobine-na pai' -i motobinei to ntani' -na, mobualo' -i-hana. Sampale-di ane mobualo' tobine-nae, ma'ala-mi napogaa' -ki."

⁹Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešeštvuje; in kdor ločeno vzame, prešeštvuje.

¹⁰Ngkai ree, ana'guru-na mpo'uli' -ki Yesus: "Ane wae-di kamokoro-na ada poncamoko, agina lau-pi-hawo neo' ncamoko."

¹⁰Reko mu učenci: Če je taka moževa reč z ženo, ni dobro ženiti se.

¹¹Na'uli' Yesus: "Uma hawe'ea tauna bisa ntarima lolita tetu. Aga ria moto tauna to napakatantu Alata'ala bona uma-ra ncamoko.

¹¹On pa jim reče: Te besede ne razumejo vsi, nego samo ti, katerim je dano.

¹²Ria tauna to uma ncamoko apa' lawi' hewa toe-hawo ngkai kaputu-ra. Ria wo'o to uma ncamoko apa' babehia tau ntani' -na. Ria wo'o to uma ncamoko apa' lawi' kadota-ra moto-rawo, bona mologa-ra mpobago bago Alata'ala. Hema to mpakule' mpotuku' tudui' toi, lompe' ane natuku'."

¹²So namreč skopljenci, ki so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!

¹³Hangkani, ria tauna to mpokeni ana' -ra hi Yesus bona najama-ra pai' naposampayai. Aga ana'guru-na mpokaroe tauna toera.

¹³Tedaj prineso k njemu otročiče, naj položi nanje roke in moli; učenci jih pa okarajo.

¹⁴Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Pelele' moto-ra ana' tetura tumai hi Aku', neo' -ra nitagi. Apa' tauna to hewa toe-ramo to jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na."

¹⁴Jezus pa reče: Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni; kajti takih je nebeško kraljestvo.

¹⁵Ngkai ree, najama-ramo ana' toera, pai' -ra nagane'. Oti toe, malai-imi ngkai ree.

¹⁵In položivši nanje roke, odide odtod.

¹⁶Hangkani, ria hadua tomane rata hi Yesus mpopekune' -i: "Guru, kehi napa to lompe' kana kubabehi bona mporata-a katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-nae?"

¹⁶In glej, eden pristopi in mu reče: Dobri učenik, kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?

¹⁷Na'uli' Yesus: "Napa pai' nupekune' -a beiwa kehi to lompe' -e? Uma ria ntani' -na to lompe', hadua Alata'ala-wadi. Ane doko' mporata katuwua' to lompe' -ko, tuku' -mi parenta Alata'ala."

¹⁷On mu pa reče: Kaj mene vprašuješ po dobrem? Eden je, ki je dober. Če pa hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi.

¹⁸Mepekune' tena-i tau tohe'ei: "Parenta to'uma?" Natompoi' Yesus: "Neo' mepatehi, neo' mobualo', neo' manako, neo' mosabi' boa',

¹⁸Vpraša ga: Katere? Jezus pa reče: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem,

¹⁹kana tabila' tina tuama-ta, pai' poka'ahi' doo-ta hewa kampoka'ahi' -ta woto-ta moto."

¹⁹spoštuj očeta svojega in mater svojo, in ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

²⁰Na'uli' kabilasa toei: "Hawe'ea parenta tetu lau, kutuku' omea-mi. Napa-pi to kana kubabehi?"

²⁰Mladenič mu reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje; česa mi je še treba?

²¹Na'uli' Yesus: "Ane doko' -ko mpotuku' Alata'ala hante karoli' -roli' nono-nu, lou-moko ulu mpobalu' rewa-nu, pai' doi oli-na wai' -raka tokabu. Ane nubabehi hewa toe, bohe mpai' rasi' to nurata hi rala suruga. Oti toe, pai' tumai-moko mpotuku' -a."

²¹Jezus mu veli: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!

²²Mpo'epe toe we'i, kapeda' -nami nono-na pai' -i malai-mi, apa' wori' rewa-na.

²²Ko pa sliši mladenič to besedo, odide žalosten: kajti imel je mnogo premoženja.

²³Toe pai' na'uli' Yesus hi ana'guru-na: "Makono mpu'u lolita-ku toi: mokoro rahi tauna to mo'ua' jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na.

²³Jezus pa reče učencem svojim: Resnično vam pravim, da težko bogatin pride v nebeško kraljestvo.

²⁴Ku'uli' wo'o: mojoli-pi hama'a unta ntara hi wulou' jaru ngkai tauna to mo'ua' mengkoru hi Alata'ala bona Hi'a jadi' Magau' -ra."

²⁴Zopet vam pravim: Laže je velblodu iti igli skozi uho nego bogatinu priti v kraljestvo Božje.

²⁵Kara'epe ana'guru-na lolita Yesus toe, rapokakonce lia, ra'uli': "Ei', ane wae-di, hema lau-damo to ma'ala mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-nae!"

²⁵In ko slišijo to učenci njegovi, se silno zavzemo in reko: Kdo se torej more zveličati?

²⁶Yesus mponaa-ra pai' na'uli' -raka: "Ane hante pakulea' manusia' -le, uma ami' hema. Aga ane Alata'ala, uma ria to uma napakule'."

²⁶Jezus pa jih pogleda in jim reče: Pri ljudeh je to nemogoče, toda pri Bogu je vse mogoče.

²⁷Ngkai ree, na'uli' wo'o-mi-hawo Petrus: "Hiaa' kai', kipalahii omea-mi-kaina bona mpotuku' -ko. Hiwili napa mpai' to kirata?"

²⁷Tedaj odgovori Peter in mu reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bode torej nam?

²⁸Na'uli' Yesus: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: hi eo mpeno-na nto'u Alata'ala mpobo'ui omea, Aku' Ana' Manusia' mohura hi pohuraa to ncola moparenta. Nto'u toe mpai', koi' to mpotuku' -a toi-e, mohura wo'o-ko-koiwo hi pohuraa to hampulu' romeha', mpoparentai to Israel to hampulu' rontina.

²⁸Jezus jim pa reče: Resnično vam pravim, da boste vi, ki ste šli za menoj, ob prerojenju sveta, ko sede Sin človekov na prestol svoje slave, da boste sedli tudi vi na dvanajst prestolov in sodili dvanajstere rodove Izraelove.

²⁹Hema-hema to mpalahii ompi' -na, tuama-na ba tina-na, ana' -na ba tomi-na ba bonea-na sabana mpotuku' -a, bate mporata-i mpai' ha'atu ngkani hiwili-na, pai' mporata wo'o-i katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

²⁹In vsak, kdor je zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali njive zavoljo imena mojega, prejme stokrat več in podeduje večno življenje.A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.

³⁰Aga wori' tauna to bohe tuwu' -ra tempo toi jadi' kedi' tuwu' -ra hi eo mpeno. Pai' wori' wo'o tauna to kedi' tuwu' -ra tempo toi jadi' bohe tuwu' -ra hi eo mpeno."

³⁰A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.