¹"Neo' -ta mposalai' doo, bona uma wo'o-ta mpai' nasalai' Alata'ala.

¹Ne sodite, da ne boste sojeni.

²Apa' pohuka' to tapake' hi doo, tetu wo'o-hawo mpai' to rapopohuka' -taka. Batua-na, ane liu rahi-ta mposalai' doo, hewa toe wo'o mpai' Alata'ala mpobotuhi kara-kara-ta.

²Kajti s kakršno sodbo sodite, s tako bodo sodili vas; in s kakršno mero merite, s tako se bo merilo vam.

³"Napa pai' mponaa-ta gege' hi mata doo, hiaa' wince' kaju to hi mata-ta moto uma ta'incai karia-na!

³Kaj pa vidiš pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiš?

⁴Beiwa-ta ma'ala mpo'uli' -ki doo: `Mai kulali gege' -nu,' bo ria moto wo'o-di wince' kaju hi mata-ta.

⁴Ali kako porečeš bratu svojemu: Daj, da izderem pazder iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem?

⁵Neo' mpetolompei' kehi! Kana talali ulu wince' to hi mata-ta, bona monoto mata-ta mpolali gege' doo.

⁵Hinavec, izderi najprej bruno iz očesa svojega in potem izpregledaš, da izdereš pazder iz očesa bratu svojemu.

⁶"Anu to moroli' neo' rawai' -ki dike', nee-neo' mpai' tumai nahoko' lau-ta-wadi. Anu to masuli' oli-na neo' rarora-ki wawu, apa' na'ihe' mara-wadi-hana.

⁶Ne dajajte svetega psom in ne mečite biserov svojih pred svinje, da jih ne poteptajo z nogami svojimi in se ne obrnejo ter vas raztrgajo.

⁷"Perapi' -mi hi Alata'ala, nawai' moto-ta mpai'. Pali' kaparaluua-ta hi Alata'ala, tarata moto mpai'. Neo' tabahakai mpopebea wobo', Alata'ala mpobea moto-taka mpai' wobo' -na.

⁷Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.

⁸Apa' hema to merapi' bate rawai'. Hema to mpali' bate mporata. Hema to mpopebea wobo', bate rabea-ki wobo'.

⁸Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče najde; in kdor trka, se mu odpre.

⁹"Ha ria-koi to mpowai' watu hi ana' -ni ane ana' -ni mperapi' koni' -e?

⁹Ali kdo izmed vas je človek, ki bi dal kamen sinu svojemu, če ga prosi kruha?

¹⁰Ba mpowai' -i ule ane mperapi' -i bau' -e? Uma-hawo.

¹⁰ali če prosi ribe, bi mu dal kačo?

¹¹Nau' hewa apa-mi kadada'a-nie, ni'inca moto mpowai' to lompe' hi ana' -ni. Peliu-liu-nami Tuama-ni to hi rala suruga! Na'inca lia mpewai' to lompe' hi tauna to merapi' hi Hi'a.

¹¹Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko več dá Oče vaš, ki je v nebesih, dobrega tistim, ki ga prosijo?

¹²"Hawe'ea po'ingku to tapokono rababehi doo hi kita', toe wo'o to kana tababehi hi doo. Toe-mile tudui' Atura Pue' pai' tudui' nabi-nabi-e.

¹²Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim; zakaj to je postava in proroki.

¹³"Mesua' -koi ntara wobo' to jopi', apa' mowela' wobo' pai' ohea to mpotoa' naraka, pai' wori' wo'o tauna to ntara hi ohea toe.

¹³Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo;

¹⁴Tapi' kedi' wobo' pai' jopi' ohea to mpotoa' katuwua' to lompe', hangkedi' lia-wadi tauna to mpotara.

¹⁴toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.

¹⁵"Mo'inga' -inga' -koi, apa' ria tauna to mpo'uli', nabi-ra. Ntaa' boa' -radi. Hiloa-ra hewa tauna to mepangala' hi Alata'ala. Tapi' patuju-ra doko' mpokero pepangala' doo-wadi.

¹⁵Varujte se lažnivih prorokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi.

¹⁶Ta'inca pebagiu-ra ane tanaa wua' pobago-ra. Wua' anggur uma rahopu' ngkai walaa to morui. Wua' ara uma rahopu' ngkai jilata.

¹⁶Po njih sadovih jih spoznate. Se li bere s trnja grozdje ali z osata smokve?

¹⁷Kaju to morudu', wua' -na lompe'. Kaju to kee', uma wo'o lompe' wua' -na.

¹⁷Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad.

¹⁸Uma ria kaju to lompe' mowua' dada'a, pai' uma ria kaju to dada'a mowua' to lompe'.

¹⁸Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega sadu.

²⁰Kaju to uma mowua' lompe', bate ratoki pai' raropu. Wae wo'o Alata'ala bate mpohuku' nabi to boa' toera. Ta'inca kaboa' -ra ane tanaa wua' pobago-ra.

¹⁹Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj.

²¹"Wori' tauna to mpokio' -a `Pue'! Pue'!' aga uma hawe'ea-ra to jadi' ntodea Alata'ala hi rala Kamagaua' -na. Muntu' tauna to mpobabehi konoa Tuama-ku-wadi to jadi' ntodea-na.

²⁰Torej po njih sadovih jih spoznate.

²²Hi Eo Kiama mpai', wori' tauna mpo'uli' -ka: `Pue'! Pue'! Ha uma nu'incai, kai' -mi to mpoparata Lolita Alata'ala hi rala hanga' -nue? Hi rala hanga' -nu kipopalai seta. Pai' wori' wo'o tanda mekoncehi kibabehi hante hanga' -nu Pue'.'

²¹Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.

²³"Kutompoi' -ra mpai': `Uma-kuna ku'incai-koi! Palai-koi ngkai rei, koi' to dada'a po'ingku-ni.'

²²Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom?

²⁴"Hema to mpo'epe lolita-ku toi pai' natuku', tauna toei hewa tauna to pante mpowangu tomi-na hi lolo parawatu to moroho.

²³In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!

²⁵Karata-na uda, mowo' ue, pai' ngolu' mporumpa' tomi toe, tapi' uma-i modungka, apa' rawangu hi lolo watu to moroho.

²⁴Vsak torej, kdor sliši te besede moje in jih izpolnjuje, bo podoben modremu možu, ki je sezidal hišo svojo na skalo;

²⁶"Aga tauna to mpo'epe lolita-ku toi pai' uma natuku', tauna toei hewa to wojo to mpowangu tomi-na hi lolo wo'one.

²⁵in usula se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na skalo.

²⁷Karata-na uda, mowo' ue, pai' ngolu' mporumpa' tomi toe, kamodungka-nami, mokero hangkani."

²⁶In vsak, kdor sliši te moje besede in ne dela po njih, je podoben neumnemu možu, ki je sezidal hišo svojo na pesek;

²⁸Kahudu-na Yesus mpololita hawe'ea toe, rapokakonce tauna to mpo'epe tudui' -na.

²⁷in ulila se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in udarili ob tisto hišo, in padla je, in njen pad je bil grozen.

²⁹Apa' uma-i metudui' hewa guru-guru agama. Petudui' -na, hewa tauna to mokuasa mpu'u.

²⁸In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da se množice silno čudijo nauku njegovemu;zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji.

²⁹zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji.