1Bildad iz Šuaha progovori tad i reče:
1Tedaj odgovori Bildad Šuhec in reče:
2"Kada kaniš obuzdat' svoje besjede? Opameti se sad da razgovaramo!
2Doklej boste lovili besede? Hotite razumeti, in potem bomo govorili!
3Zašto nas držiš za stoku nerazumnu, zar smo životinje u tvojim očima?
3Zakaj nas smatrate za živino? smo li toliko neumni v očeh vaših?
4O ti, koji se od jarosti razdireš, hoćeš li da zemlja zbog tebe opusti da iz svoga mjesta iskoče pećine?
4Ti, ki sam sebe razmesarjaš v jezi svoji, meniš li, da naj bo zemlja zaradi tebe zapuščena? ali skala s svojega mesta prestavljena?
5Al' ugasit će se svjetlost opakoga, i neće mu sjati plamen na ognjištu.
5A vendar brezbožniku luč ugasne, in ne bo svetil ognja njegovega plamen.
6Potamnjet će svjetlo u njegovu šatoru i nad njime će se utrnut' svjetiljka.
6Svetloba se pomrači v šatoru njegovem, in svetiljka njegova ugasne nad njim.
7Krepki mu koraci postaju sputani, o vlastite on se spotiče namjere.
7Koraki njegove moči pridejo v tesnobo, in svet njegov ga pahne v pogubo.
8Jer njegove noge vode ga u zamku, i evo ga gdje već korača po mreži.
8Kajti v mrežo ga vodijo noge njegove, in čez nastave bo hodil.
9Tanka mu je zamka nogu uhvatila, i evo, užeta čvrsto ga pritežu.
9Zadrga ga ujame za peto in tesno ga stisne zanka.
10Njega vreba omča skrivena na zemlji, njega čeka klopka putem kojim hodi.
10Progla je zanj skrita v tleh in past ga čaka na stezi njegovi.
11Odasvuda strahovi ga prepadaju, ustopice sveudilj ga proganjaju.
11Grozote ga strašijo z vseh strani in ga plašijo, dreveč mu za petami.
12Glad je požderala svu snagu njegovu, nesreća je uvijek o njegovu boku.
12Njegovo moč požira glad, poguba preti mu spred in zad.
13Boleština kobna kožu mu razjeda, prvenac mu smrti nagriza udove.
13Pojeda ude telesa njegovega, pojeda mu jih smrti prvenec.
14Njega izvlače iz šatora njegova da bi ga odveli vladaru strahota.
14Izrujejo mu iz šatora, na kar je stavil upanje, in stopati mora do kralja groze.
15U njegovu stanu tuđinac stanuje, po njegovu domu prosipaju sumpor.
15Kar ni njegovo, bo prebivalo v šatoru njegovem, žveplo se bo sipalo na stan njegov.
16Odozdo se suši njegovo korijenje, a odozgo grane sve mu redom sahnu.
16Odzdolaj usahnejo njegove korenine, odzgoraj mu uvene vejevje.
17Spomen će se njegov zatrti na zemlji, njegovo se ime s lica zemlje briše.
17Spomin njegov izgine z zemlje in po ulicah ne bodo imenovali njegovega imena.
18Iz svjetlosti njega u tminu tjeraju, izagnat' ga hoće iz kruga zemaljskog.
18Pehnili ga bodo iz svetlobe v temo in pognali s sveta.
19U rodu mu nema roda ni poroda, nit' preživjela na njegovu ognjištu.
19Ne bo imel ne sina, ne potomstva med svojim ljudstvom, ne kakega ostanka po svojih selih.
20Sudba je njegova Zapad osupnula, i čitav je Istok obuzela strepnja.
20Ob dnu nesreče njegove ostrme, ki pridejo za njim, kakor je nje, ki so bili prej, zgrabila groza.Da, tako se godi prebivališčem nepravičnika in tako kraju tistega, ki ne spoznava Boga mogočnega.
21Evo, takav usud snalazi zlikovca i dom onog koji ne priznaje Boga."
21Da, tako se godi prebivališčem nepravičnika in tako kraju tistega, ki ne spoznava Boga mogočnega.