1Job progovori i reče:
1A Job odgovori in reče:
2"TÓa dokle ćete mučit' dušu moju, dokle ćete me riječima satirat'?
2Doklej hočete žaliti dušo mojo in me tlačiti z besedami?
3Već deseti put pogrdiste mene i stid vas nije što me zlostavljate.
3Desetkrat ste me že zasramovali, in vas ni sram, da me tolikanj žalite!
4Pa ako sam zastranio doista, na meni moja zabluda ostaje.
4Ako sem pa res kriv, krivda moja ostaja pri meni.
5Mislite li da ste me nadjačali i krivnju moju da ste dokazali?
5Če pa se res hočete veličati zoper mene in mi očitati sramoto mojo:
6Znajte: Bog je to mene pritisnuo i svojom me je on stegnuo mrežom.
6vedite, da me je Bog okrivičil in me obdal z mrežo svojo.
7Vičem: 'Nasilje!' - nema odgovora; vapijem - ali za me pravde nema.
7Glej, vpijem: Sila se mi godi! a nihče me ne sliši, kličem za pomoč, pa ni sodbe zame.
8Sa svih strana put mi je zagradio, sve staze moje u tminu zavio.
8Zagradil mi je pot, da ne morem preiti, in steze moje je zavil v temino.
9Slavu je moju sa mene skinuo, sa moje glave strgnuo je krunu.
9Slekel me je moje slave in venec mi je snel z glave.
10Podsijeca me odasvud te nestajem; k'o drvo, nadu mi je iščupao.
10Na vseh straneh me je podrl, da ginem, in izruval je kakor drevo upanje moje.
11Raspalio se gnjev njegov na mene i svojim me drži neprijateljem.
11Storil je, da zoper mene plamti srd njegov in šteje me med nasprotnike svoje.
12U bojnom redu pristižu mu čete, putove proti meni nasipaju, odasvud moj opkoljavaju šator.
12Čete njegove so hkrati pridrle in napravile svojo pot zoper mene, in raztaborile so se okrog šatora mojega.
13Od mene su se udaljila braća, otuđili se moji poznanici.
13Brate moje je oddalil od mene, in znanci moji so se mi docela odtujili.
14Nestade bližnjih mojih i znanaca, gosti doma mog zaboraviše me.
14Odtegujejo se mi bližnji sorodniki moji in zaupniki moji so me pozabili.
15Sluškinjama sam svojim kao stranac, neznanac sam u njihovim očima.
15Gostači hiše moje in dekle moje me štejejo za tujca, inostranec sem postal v njih očeh.
16Slugu zovnem, a on ne odgovara i za milost ga moram zaklinjati.
16Kličem hlapca svojega, a ne da mi odgovora, z usti svojimi ga milo moram prositi.
17Mojoj je ženi dah moj omrznuo, gadim se djeci vlastite utrobe.
17Dih moj se gnusi ženi moji in smrad moj matere moje otrokom.
18I deranima na prezir tek služim, ako se dignem, rugaju se meni.
18Celo deca me zaničuje; ko hočem vstati, govore zoper mene.
19Pouzdanicima sam svojim mrzak, protiv mene su oni koje ljubljah.
19Mrzé me vsi, ki sem se ž njimi srčno družil, in katere sem ljubil, so se obrnili zoper mene.
20Kosti mi se za kožu prilijepiše, osta mi jedva koža oko zuba.
20Kosti mi lepé na koži in mesu, komaj zobrnice so mi ostale.
21Smilujte mi se, prijatelji moji, jer Božja me je ruka udarila.
21Usmilite se me, usmilite se me, prijatelji moji, kajti roka Božja me je zadela.
22Zašto da me k'o Bog sam progonite, zar se niste moga nasitili mesa?
22Zakaj me preganjate kakor Bog mogočni in se ne morete nasititi mesa mojega?
23O, kad bi se riječi moje zapisale i kad bi se u mjed tvrdu urezale;
23O da bi se zapisale besede moje, o da bi se začrtale v knjigo!
24kad bi se željeznim dlijetom i olovom u spomen vječan u stijenu uklesale!
24Da bi jih v skalo vsekali z železnim pisalom in s svincem zalili za vekomaj!
25Ja znadem dobro: moj Izbavitelj živi i posljednji će on nad zemljom ustati.
25A jaz vem, da živi Odrešenik moj, in On, ki je poslednji, se postavi nad prahom;
26A kad se probudim, k sebi će me dići: iz svoje ću puti tad vidjeti Boga.
26in ko bo za kožo mojo to telo strto, vendar bom gledal iz svojega mesa Boga,
27Njega ja ću kao svojega gledati, i očima mojim neće biti stranac: za njime srce mi čezne u grudima.
27ki ga jaz sam bom gledal sebi v dobro, in ga bodo videle moje oči, in ne bodem mu tujec. Obisti moje koprne v meni.
28Kad kažete: 'Kako ćemo ga goniti? Koji ćemo razlog protiv njega naći?',
28Ako govorite, kako ga bomo preganjali! češ, da se je korenina hudobne stvari našla v meni,bojte se meča! kajti meč bo maščeval krivice, da bi vedeli, da je sodba.
29mača tad se bojte: grijehu mač je kazna. Saznat ćete tada da imade suda!"
29bojte se meča! kajti meč bo maščeval krivice, da bi vedeli, da je sodba.