1"Da, srebro ima svoja nalazišta, a zlato mjesta gdje se pročišćava.
1Kajti srebro ima svoje žile in zlato kraj, kjer se čisti.
2Ruda željezna iz zemlje se vadi, a iz rudače rastaljene bakar.
2Železo se dobiva iz zemlje in iz kamenja izpuščajo s topljenjem bron.
3Ljudi tami postavljaju granice i kopaju do najvećih dubina za kamenom u mraku zakopanim.
3Temi napravljajo konec in preiskujejo do najskrajnejših mej kamene, skrite v temini in v smrtni senci.
4Čeljad iz tuđine rovove dube do kojih ljudska ne dopire noga, visi njišuć' se, daleko od ljudi.
4Navpik izkopljejo predor, koder popotnik ne hodi, po stezah, ki nanje noga ne stopi, se spuščajo doli in zibljejo semtertja daleč od ljudi.
5Krilo zemlje iz kojeg kruh nam niče kao od vatre sve je razrovano.
5Iz zemlje raste kruh, a pod njo rijejo kakor ogenj.
6Stijene njene safira su skrovišta, prašina zlatna krije se u njima.
6Med njenimi kameni se nahaja safir in gruče zlata so v njej.
7Tih putova ne znaju grabljivice, jastrebovo ih oko ne opaža.
7Te steze ropna ptica ni poznala in kraguljevo oko je ni videlo;
8Zvijeri divlje njima nisu kročile niti je kada lav njima prošao.
8ni po njej stopala ponosna zver in lev rjoveči ni po njej hodil.
9Ali na kamen diže čovjek ruku te iz korijena prevraća planine.
9Trdega kamena se loti človek z roko svojo, izpodkopava gore od dna;
10U kamenu prokopava prolaze, oko mu sve dragocjeno opaža.
10prekope izsekava skozi skalovje in raznotere dragocenosti ugleda oko njegovo.
11Žilama vode on tok zaustavlja; stvari skrivene nosi na vidjelo.
11Zajezuje struge, da ne solzé, in kar je skrito, prinaša na luč.
12Ali otkuda nam Mudrost dolazi? Na kojemu mjestu Razum prebiva?
12Ali modrost, kje se nahaja? in kje je kraj razumnosti?
13Čovjek njezina ne poznaje puta, u zemlji živih nisu je otkrili.
13Smrtni človek ne pozna njene cene, in v deželi živečih je ni najti.
14Bezdan govori: 'U meni je nema!' a more: 'Ne nalazi se kod mene!'
14Brezno pravi: Ni je v meni, in morje govori: Ni je pri meni.
15Zlatom se čistim kupiti ne može, ni cijenu njenu srebrom odmjeriti;
15Prečiščenega zlata ne moreš zanjo dati, ne dosti srebra odtehtati, da bi jo plačal.
16ne mjeri se ona zlatom ofirskim, ni oniksom skupim pa ni safirom.
16Ne more se ceniti s čistim zlatom ofirskim, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17Sa zlatom, staklom ne poređuje se, nit' se daje za sud od suha zlata.
17Zlato in steklo se ji ne moreta primerjati, ne posoda iz prečiščenega zlata zanjo zamenjati.
18Čemu spominjat' prozirac, koralje, bolje je steći Mudrost no biserje.
18Koraljev in kristala ni poleg nje omenjati, in pridobiti modrost je veliko dražje nego bisere.
19Što je prema njoj topaz etiopski? Ni čistim zlatom ne procjenjuje se.
19Ne more se ji enačiti topas iz Etiopije, ne da se oceniti s čistim zlatom.
20Ali otkuda nam Mudrost dolazi? Na kojemu mjestu Razum prebiva?
20Odkod torej prihaja modrost, in kje je kraj razumnosti?
21Sakrivena je očima svih živih; ona izmiče pticama nebeskim.
21Prikrita je očem vseh živih bitij in skrita pticam pod nebom.
22Propast paklena i Smrt izjavljuju: 'Za slavu njenu mi smo samo čuli.'
22Pogubljenje in smrt pravita: Glas o njej smo čuli z ušesi svojimi.
23Jedino je Bog put njen proniknuo, on jedini znade gdje se nalazi.
23Bog ve pot do nje, in on pozna njen kraj.
24Jer pogledom granice zemlje hvata i opaža sve pod svodom nebeskim.
24Zakaj on gleda do koncev zemlje in vidi vse, kar je pod nebom.
25Kad htjede vjetru odredit težinu i mjerilom svu vodu izmjeriti,
25Ko je vetru določal težo in vode tehtal in meril,
26kad je zakone daždu nametnuo i oblacima gromovnim putove,
26ko je ustanavljal postavo dežju in pot blisku in gromu:
27tad ju je vidio te izmjerio, učvrstio i do dna ispitao.
27tedaj jo je videl in jo naznanil, jo postavil, pa tudi preizkusil.In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.
28A potom je rekao čovjeku: Strah Gospodnji - eto što je mudrost; 'Zla se kloni' - to ti je razumnost."
28In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.