1Čuj dakle, Jobe, što ću ti kazati, prikloni uho mojim besjedama.
1Sedaj pa, o Job, prosim, poslušaj govore moje in sprejmi v ušesa vse besede moje.
2Evo, usta sam svoja otvorio, a jezik riječi pod nepcem mi stvara.
2Glej, odprl sem usta svoja, jezik moj govori v ustih mojih.
3Iskreno će ti zborit' srce moje, usne će čistu izreći istinu.
3Besede moje bodo izrekale srca mojega poštenost, in kar vedo ustne moje, čisto povedo.
4TÓa i mene je duh Božji stvorio, dah Svesilnoga oživio mene.
4Duh Boga mogočnega me je storil in dih Vsemogočnega me oživlja.
5Ako uzmogneš, ti me opovrgni; spremi se da se suprotstaviš meni!
5Ako moreš, mi odgovori, pripravi si besede proti meni, postavi se!
6Gle, kao i ti, i ja sam pred Bogom, kao i ti, od gline bjeh načinjen;
6Glej, Boga mogočnega sem stvar kakor ti, iz ila sem narejen tudi jaz.
7zato ja strahom tebe motrit' neću, ruka te moja neće pritisnuti.
7Glej, strah do mene te ne spravi v trepet in pest moja ti ne bode pretežka.
8Dakle, na moje uši rekao si - posve sam jasno tvoje čuo riječi:
8Zares, rekel si pred mojimi ušesi, in slišal sem glas besed:
9'Nedužan sam i bez ikakva grijeha; prav sam i nema krivice na meni.
9Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem in krivice ni na meni.
10Al' On izlike protiv mene traži i za svojeg me drži dušmanina.
10Glej, On išče prilike v nasprotovanju meni, šteje me sebi za sovražnika.
11Noge je moje u klade metnuo, nad svakim mojim on pazi korakom.'
11Noge mi stiska v klado, pazi na vse steze moje.
12Ovdje, kažem ti, u pravu ti nisi, jer s Bogom čovjek mjerit' se ne može.
12Glej, o tem ne sodiš prav, ti odgovarjam, zakaj Bog je višji nego smrtni človek.
13Pa zašto s njime zamećeš prepirku što ti na svaku riječ ne odgovara?
13Čemu se prepiraš ž Njim? kajti On ni dolžen odgovoriti za nobeno svojih dejanj.
14Bog zbori nama jednom i dva puta, al' čovjek na to pažnju ne obraća.
14Pač govori Bog mogočni enkrat ali dvakrat, a človek ne opazi tega.
15U snovima, u viđenjima noćnim, kada san dubok ovlada ljudima i na ležaju dok tvrdo snivaju,
15V sanjah, v nočni prikazni, kadar trdno spanje objema ljudi, ko dremljejo na ležišču:
16tad on govori na uho čovjeku i utvarama plaši ga jezivim
16tedaj odpira uho ljudem in pritiska pečat na pouk, ki jim ga daje,
17da ga od djela njegovih odvrati, da u čovjeku obori oholost,
17da odvrne človeka od njegove nakane ter ga obvaruje napuha,
18da dušu njegovu spasi od jame i život mu od puta u Podzemlje.
18da odtegne dušo njegovo izpred jame in življenje njegovo, da ne leti v strelo.
19Bolešću on ga kara na ležaju kad mu se kosti tresu bez prestanka,
19Kaznovan je tudi z bolečinami na ležišču svojem in z neprestano borbo v kosteh svojih,
20kad se kruh gadi njegovu životu i ponajbolje jelo duši njegovoj;
20tako da se mu studi kruh v življenju in duši njegovi najljubša jed.
21kada mu tijelo gine naočigled i vide mu se kosti ogoljele,
21Meso mu gine, da ga ni videti, in gole so kosti njegove, ki jih prej ni bilo videti;
22kad mu se duša približava jami a život njegov boravištu mrtvih.
22in duša njegova se bliža jami in življenje njegovo pogubnikom.
23Ako se uza nj nađe tad anđeo, posrednik jedan između tisuću, da čovjeka na dužnost opomene,
23Ako se zanj potegne angel posredovalec, eden iz tisoč, da pokaže človeku pravo pot njegovo,
24pa se sažali nad njim i pomoli: 'Izbavi ga da u jamu ne ide; za život njegov nađoh otkupninu!
24tedaj mu bo On milostiv in poreče: Reši ga, da ne pade v jamo; našel sem zanj odkupnino!
25Neka mu tijelo procvate mladošću, nek' se vrati u dane mladenačke!'
25Potem bo meso njegovo bohotnejše nego otročje, povrne se k dnevom mladostne kreposti svoje.
26Vapije k Bogu i Bog ga usliša: radosno On ga pogleda u lice; vrati čovjeku pravednost njegovu.
26Prosil bo Boga, in On ga blagovoljno sprejme, da bo videl obličje Njegovo z veselim ukanjem; in Bog povrne človeku pravičnost njegovo.
27Tada čovjek pred ljudima zapjeva: 'Griješio sam i pravo izvrtao, ali mi Bog zlom nije uzvratio.
27Pred ljudmi bo pel in govoril: „Grešil sem in izprevrnil, kar je bilo prav, a ni mi povrnil, kakor sem zaslužil.
28On mi je dušu spasio od jame i život mi se veseli svjetlosti.'
28Odrešil je dušo mojo, da ne bi šla v jamo, in življenje moje z veseljem gleda svetlobo.“
29Gle, sve to Bog je spreman učiniti do dva i do tri puta za čovjeka:
29Glej, vse to stori Bog mogočni dvakrat, trikrat pri človeku,
30da dušu njegovu spasi od jame i da mu život svjetlošću obasja.
30da odvrne dušo njegovo od jame, da bi bila razsvetljena z lučjo življenja.
31Pazi dÓe, Jobe, dobro me poslušaj; šuti, jer nisam sve još izrekao.
31Pazi, Job, poslušaj me, molči, in jaz naj govorim!
32Ako riječi još imaš, odvrati mi, zbori - rado bih opravdao tebe.
32Ako imaš besede, odgovori mi, govóri, saj te želim opravičiti.Ako pa nimaš, poslušaj le mene, molči, in učil te bom modrosti.
33Ako li nemaš, poslušaj me samo: pazi, rad bih te poučit' mudrosti."
33Ako pa nimaš, poslušaj le mene, molči, in učil te bom modrosti.