¹Nato Jahve odgovori Jobu iz oluje i reče:

¹Tedaj spregovori GOSPOD iz viharja in reče Jobu:

²"Tko je taj koji riječima bezumnim zamračuje božanski promisao?

²Kdo je ta, ki v mrak zavija Božje sklepe z besedami brez spoznanja?

³Bokove svoje opaši k'o junak: ja ću te pitat', a ti me pouči.

³Opaši, pravim, kakor mož ledja svoja! jaz te bom vprašal, in ti me pouči!

⁴Gdje si bio kad zemlju utemeljih? Kazuj, ako ti je znanje sigurno.

⁴Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? Povej, če kaj imaš razuma!

⁵Znaš li tko joj je mjere odredio i nad njom uže mjerničko napeo?

⁵Kdo je določil mero njeno, če menda veš? ali kdo je čeznjo potegnil merno vrvico?

⁶Na čemu joj počivaju temelji? Tko joj postavi kamen ugaoni

⁶V kaj so vtaknjeni podstavni stebri njeni? ali kdo je položil njen vogelni kamen,

⁷dok su klicale zvijezde jutarnje i Božji uzvikivali dvorjani?

⁷ko so pele vkup jutranje zvezde in vsi sinovi Božji radostno ukali?

⁸Tko li zatvori more vratnicama kad je navrlo iz krila majčina;

⁸In kdo je zaprl morje z zatvornicami, ko je ven pridrlo kakor iz materinega telesa,

⁹kad ga oblakom k'o haljom odjenuh i k'o pelenam' ovih maglom gustom;

⁹ko sem mu naredil oblake za oblačilo in megleno tmino za plenice,

¹⁰kad sam njegovu odredio među, vrata stavio sa prijevornicama?

¹⁰in sem mu določil stalno mejo in postavil zapahe in vrata

¹¹Dotle, ne dalje, rekao sam njemu, tu nek' se lomi ponos tvog valovlja!

¹¹in velel: Dotod pojdeš in nikar naprej, in tu bodi mejnik kljubovalnim valovom tvojim!

¹²Zar si ikad zapovjedio jutru, zar si kazao zori mjesto njeno,

¹²Ali si kdaj, odkar živiš, ukazal jutru se svitati, si li odkazal jutranji zarji mesto njeno,

¹³da poduhvati zemlju za rubove i da iz nje sve bezbožnike strese;

¹³veleč, naj zgrabi robove zemlje in ž nje otrese brezbožnike?

¹⁴da je pretvori u glinu pečatnu i oboji je k'o kakvu haljinu.

¹⁴Kakor pečatna glina se premenjuje zemlja in vse na njej se kaže kakor v oblačilu;

¹⁵Ona uzima svjetlost zlikovcima i pesnicu im lomi uzdignutu.

¹⁵a brezbožnim se jemlje njih luč, in povzdignjena rama bo strta.

¹⁶Zar si ti prodro do izvora morskih, po dnu bezdana zar si kad hodio?

¹⁶Ali si stopil v studence morja, si li prehodil dno globočine?

¹⁷Zar su ti vrata smrti pokazali; vidje li dveri kraja mrtvih sjena?

¹⁷Odprla so se ti vrata smrti in videl si vrata smrtne sence?

¹⁸Zar si prostranstvo zemlje uočio? Govori, ako ti je znano sve to.

¹⁸Si li prav pregledal širjavo zemlje? Povej, če vse to veš!

¹⁹Koji putovi u dom svjetla vode, na kojem mjestu prebivaju tmine,

¹⁹Katera je pot do bivališča luči in kje je temi rodni kraj?

²⁰da ih odvedeš u njine krajeve, da im put k stanu njihovu pokažeš?

²⁰da bi ju pripeljal do njiju mej in da bi znal steze k njiju hiši?

²¹Ti znadeš to, tÓa davno ti se rodi, tvojih dana broj veoma je velik!

²¹Pač to veš? saj si bil takrat rojen in dni tvojih število je veliko!

²²Zar si stigao do riznica snijega i zar si tuče spremišta vidio

²²Si li dospel do skladišč snega in videl zaloge toče,

²³što ih pričuvah za dane nevolje, za vrijeme boja krvava i rata?

²³ki sem jih prihranil za čas nadloge, za dan boja in vojske?

²⁴Kojim li se putem dijeli munja kada iskre po svoj zemlji prosipa?

²⁴Kateri je pot, ki se na njem svetloba delí, vzhodni veter se razširja nad zemljo?

²⁵Tko li je jaz iskopao povodnju, tko prokrčio pute grmljavini

²⁵Kdo je razklal v oblakih lijaku tok in odpira pot blisku in grmenju,

²⁶da bi daždjelo na kraj nenastanjen, na pustinju gdje žive duše nema,

²⁶da bi deževalo na zemljo brez ljudi, na puščavo, kjer ni človeka,

²⁷da bi neplodnu napojio pustoš, da bi u stepi trava izniknula?

²⁷da se nasiti pušča in puščava in poganja zelena trava.

²⁸Ima li kiša svoga roditelja? Tko je taj koji kapi rose rađa?

²⁸Ima li dež očeta in kdo plodi rosne kapljice?

²⁹Iz čijeg li mraz izlazi krila, tko slanu stvara što s nebesa pada?

²⁹Iz čigavega telesa prihaja led in kdo rodi slano nebeško?

³⁰Kako čvrsnu vode poput kamena i led se hvata površja bezdana?

³⁰Vode se zgoščujejo, da so kakor kamen, in gladina globočine se stakne vkup.

³¹Možeš li lancem vezati Vlašiće i razdriješiti spone Orionu,

³¹Moreš li zvezati zveze gostosevcev ali razdreti spojine rimščic?

³²u pravo vrijeme izvesti Danicu, vodit' Medvjeda s njegovim mladima?

³²Storiš li, da se prikažejo znamenja zverokroga o svojem času, moreš li voditi medveda ž njegovimi mladiči?

³³Zar poznaješ ti zakone nebeske pa da njima moć na zemlji dodijeliš?

³³Poznaš li postave neba, ali pa urejaš vlado njegovo nad zemljo?

³⁴Zar doviknuti možeš oblacima pa da pljuskovi tebe poslušaju?

³⁴Moreš li povzdigniti glas svoj do oblakov, da te množina vode pokrije?

³⁵Zar na zapovijed tvoju munje lijeću i tebi zar se odazivlju: 'Evo nas'?

³⁵Moreš li bliske izpuščati, da švigajo, da ti reko: Tu smo!

³⁶Tko je mudrost darovao ibisu, tko li je pamet ulio u pijetla?

³⁶Kdo je del v notranjščino modrost, ali kdo je dal duhu razum?

³⁷Tko to mudro prebrojava oblake i tko nebeske izlijeva mjehove

³⁷Kdo šteje najvišje oblake z modrostjo in kdo izliva nebeške mehove,

³⁸dok se zemlja u tijesto ne zgusne i dok se grude njezine ne slijepe?

³⁸ko se strdi prah, da je kakor ulitina, in se grude prilepijo druga drugi.

³⁹Zar ćeš ti plijen uloviti lavici ili ćeš glad utažit' lavićima

³⁹Mar levinji loviš plen in tešiš mladih levov glad,

⁴⁰na leglu svojem dok gladni čekaju i vrebaju na žrtvu iz zaklona?

⁴⁰ko čepe v brlogih svojih, v goščavi na preži sede?Kdo pripravlja vranu hrano njegovo, ko mladiči njegovi kriče k Bogu mogočnemu, letajo semtertja, ker nimajo živeža?

⁴¹Tko hranu gavranovima pribavlja kad Bogu ptići njegovi cijuču i naokolo oblijeću bez hrane?

⁴¹Kdo pripravlja vranu hrano njegovo, ko mladiči njegovi kriče k Bogu mogočnemu, letajo semtertja, ker nimajo živeža?