1Bildan iz Šuaha progovori tad i reče:
1Nato odgovori Bildad Šuhec in reče:
2"Dokad ćeš jošte govoriti tako, dokle će ti riječ kao vihor biti?
2Doklej še boš tako govoril in doklej bodo besede tvoje kakor silovit veter?
3TÓa zar može Bog pravo pogaziti, može li pravdu izvrnut' Svesilni?
3Ali Bog mogočni prevrača sodbo in Vsegamogočni prevrača li pravičnost?
4Ako mu djeca tvoja sagriješiše, preda ih zato bezakonju njinu.
4Ako so grešili sinovi tvoji zoper njega, jih je izročil kazni za njih pregreho.
5Al' ako Boga potražiš iskreno i od Svesilnog milost ti izmoliš;
5Ako boš zgodaj iskal Boga mogočnega in milosti prosil pri Vsegamogočnem,
6ako li budeš čist i neporočan, odsad će svagda on nad tobom bdjeti i obnovit će kuću pravedniku.
6če si čist in pošten: res se prebudi on tebi v prid in blagostanje povrne hiši pravičnosti tvoje;
7Bit će malena tvoja sreća prošla prema budućoj što te očekuje.
7in prejšnja sreča tvoja bode majhna proti poslednji, ki silno vzraste.
8No pitaj samo prošle naraštaje, na mudrost pređa njihovih pripazi.
8Kajti vprašaj, prosim, prejšnji rod in premisli, kar so preiskali njih očetje
9Od jučer mi smo i ništa ne znamo, poput sjene su na zemlji nam dani.
9(zakaj mi smo od včeraj in ničesar ne vemo, ker so naši dnevi le senca na zemlji):
10Oni će te poučit' i reći ti, iz srca će svog izvući besjede:
10te li ne bodo poučili in ti povedali, ne prineso li besed iz srca svojega?
11'Izvan močvare zar će rogoz nići? Zar će bez vode trstika narasti?
11Kjer ni močvirja, zraste li trstičje? in brez vode obrodi li bičje,
12Zeleni se sva, al' i nekošena usahne prije svake druge trave.
12ki prej nego druge rastline, še neporezano, usahne?
13To je kob svakog tko Boga zaboravi; tako propada nada bezbožnika:
13Take so poti vsakemu, ki zabi Boga mogočnega, in kdor Ga zaničuje, njemu izgine upanje;
14Nit je tanana njegovo uzdanje, a ufanje mu kuća paukova.
14česar se nadeja, se mu izjalovi, pajčevinast je vsak njegov up.
15Nasloni li se, ona mu se ljulja, prihvati li se, ona mu se ruši.
15Nasloni se na hišo svojo, pa ne bo stala, trdno se je oprime, pa se ne bo vzdržala.
16Zeleni se i sav na suncu buja, vrt su mu cio mladice prerasle.
16Čvrst in sočnat na solncu se greje in po vsem vrtu razteza veje,
17Svojim korijenjem krš je isprepleo te život crpe iz živa kamena.
17po kupu kamenja razvija svoje korenine, navzgor se oklepa hiše kamenene.
18A kad ga s mjesta njegova istrgnu, ono ga niječe: 'Nikada te ne vidjeh!'
18Ko ga pa iztrebi Gospodar, kraj njegov ga zataji: Nisem te videl nikdar!
19I evo gdje na putu sada trune dok drugo bilje već niče iz zemlje.
19Glej, to je pota njegovega slast! In iz prahu za njim zrastejo drugi.
20Ne, Bog neće odbacit' neporočne, niti će rukom poduprijet' opake.
20Glej, Bog mogočni ne zavrže popolnega in ne bo podpiral roke hudobnežem.
21Smijeh će ti opet ispuniti usta, s usana će odjeknuti klicanje.
21Kadar ti napolni usta s smehom in ustnice z radostnim ukanjem,bodo v sramoto oblečeni tvoji sovražilci, in šatora brezbožnikov ne bode več.
22Dušmane će ti odjenut' sramota i šatora će nestat' zlikovačkog.'"
22bodo v sramoto oblečeni tvoji sovražilci, in šatora brezbožnikov ne bode več.