¹Mudre izreke Salomona, sina Davidova, kralja izraelskog:

¹Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:

²da se spozna mudrost i pouka, da se shvate razumne riječi;

²da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,

³da se primi umna pouka, pravda i pravica i nepristranost;

³da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,

⁴da se dade pamet neiskusnima, mladiću znanje i umijeće;

⁴da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.

⁵kad mudar čuje, da umnoži znanje, a razuman steče mudrije misli;

⁵Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,

⁶da razumije izreke i prispodobe, riječi mudraca i njihove zagonetke.

⁶da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.

⁷Strah je Gospodnji početak spoznaje, ali ludi preziru mudrost i pouku.

⁷Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.

⁸Poslušaj, sine moj, pouku oca svoga i ne odbacuj naputka svoje majke!

⁸Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:

⁹Jer će ti biti ljupki vijenac na glavi i ogrlica oko tvoga vrata.

⁹kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.

¹⁰Sine moj, ako te grešnici mame, ne pristaj;

¹⁰Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.

¹¹ako bi rekli: "Hodi s nama, da vrebamo krv, čekamo u zasjedi nevina ni za što;

¹¹Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;

¹²da ih progutamo žive kao carstvo smrti i cijele kao one koji silaze u grob;

¹²pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;

¹³naplijenit ćemo svakojaka blaga, napuniti svoje kuće plijenom;

¹³vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;

¹⁴bacat ćeš s nama svoj ždrijeb, svi ćemo zajedno imati jednu kesu."

¹⁴srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –

¹⁵Sine moj, ne idi s njima na put, makni nogu od njihove staze.

¹⁵sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!

¹⁶Jer na zlo trče svojim nogama i hite prolijevati krv.

¹⁶Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.

¹⁷Jer uzalud je razapinjati mrežu pred očima svima pticama.

¹⁷Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,

¹⁸A oni vrebaju vlastitu krv, postavljaju zasjedu svojemu životu.

¹⁸oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!

¹⁹Takva je sudba svih lakomih na ružan dobitak: on ih života stane.

¹⁹Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.

²⁰Mudrost glasno uzvikuje na ulici, na trgovima diže svoj glas;

²⁰Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;

²¹propovijeda po bučnim uglovima, na otvorenim gradskim vratima govori svoje riječi:

²¹vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:

²²"Dokle ćete, vi glupi, ljubiti glupost i dokle će podsmjevačima biti milo podsmijevanje, i dokle će bezumnici mrziti znanje?

²²Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?

²³Poslušajte moju opomenu! Gle, svoj duh pred vas izlijevam, hoću vas poučiti svojim riječima.

²³Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.

²⁴Koliko sam vas zvala, a vi ste odbijali; pružala sam ruku, ali je nitko ne opazi.

²⁴Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,

²⁵Nego ste odbacili svaki moj savjet i niste poslušali moje opomene;

²⁵temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:

²⁶zato ću se i ja smijati vašoj propasti, rugat ću se kad vas obuzme tjeskoba:

²⁶zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;

²⁷kad navali na vas strah kao nevrijeme i zgrabi vas propast kao vihor, kad navali na vas nevolja i muka.

²⁷kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.

²⁸Tada će me zvati, ali se ja neću odazvati; tražit će me, ali me neće naći.

²⁸Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:

²⁹Jer su mrzili spoznaju i nisu izabrali Gospodnjeg straha

²⁹zato ker so sovražili znanje in strahu GOSPODOVEGA niso izvolili,

³⁰niti su poslušali moj savjet, nego su prezreli svaku moju opomenu.

³⁰svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.

³¹Zato će jesti plod svojeg vladanja i nasititi se vlastitih savjeta.

³¹Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.

³²Jer glupe će ubiti njihovo odbijanje, a nemar će upropastiti bezumne.

³²Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.

³³A tko sluša mene, bezbrižan ostaje i spokojno živi bez straha od zla."

³³Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.