¹Mudar sin veseli oca, a lud je sin žalost majci svojoj.

¹Pregovori Salomonovi. Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.

²Ne koristi krivo stečeno blago, dok pravednost izbavlja od smrti.

²Krivičnosti zakladi nič ne koristijo, a pravičnost rešuje smrti.

³Ne dopušta Jahve da gladuje duša pravednika, ali odbija pohlepu opakih.

³GOSPOD ne pusti stradati duše pravičnega, poželenje brezbožnih pa zavrača.

⁴Lijena ruka osiromašuje čovjeka, a marljiva ga obogaćuje.

⁴Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogatí.

⁵Tko sabira ljeti, razuman je sin, a tko hrče o žetvi, navlači sramotu.

⁵Kdor po leti znaša, je sin previden; kdor pa trdno spava ob žetvi, je sin, ki pripravlja sramoto.

⁶Blagoslovi su nad glavom pravedniku, a usta opakih kriju nasilje.

⁶Blagoslovi bivajo na glavi pravičnika, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

⁷Pravednikov je spomen blagoslovljen, a opakom se ime proklinje.

⁷Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.

⁸Tko je mudra srca, prima zapovijedi, dok brbljava luda propada.

⁸Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, neumen blebetač pa pade.

⁹Tko nedužno živi, hodi bez straha, a tko ide krivim putovima, poznat će se.

⁹Kdor hodi brezmadežno, hodi varno; kdor pa pači pota svoja, bode v svarilo,

¹⁰Tko žmirka okom, zadaje tugu, a tko ludo zbori, propada.

¹⁰kdor mežika z očesom, napravlja žalitev, in neumen blebetač pade.

¹¹Pravednikova su usta izvor života, a opakomu usta kriju nasilje.

¹¹Vrelec življenja so pravičnega usta, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

¹²Mržnja izaziva svađu, a ljubav pokriva sve pogreške.

¹²Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.

¹³Na usnama razumnoga nalazi se mudrost, a batina je za leđa nerazumna čovjeka.

¹³Na ustnah razumnega je modrost, za hrbet brezumnega pa raste palica!

¹⁴Mudri kriju znanje, a luđakova su usta blizu propasti.

¹⁴Modri hranijo znanje, neumneža ustom pa je blizu nesreča.

¹⁵Blago je bogatomu tvrdi grad, a ubogima je propast njihovo siromaštvo.

¹⁵Blago bogatinovo je trden grad njegov; v nesrečo je siromakom njih uboštvo.

¹⁶Pravednik prirađuje za život, a opaki prirađuje za grijeh.

¹⁶Kar z delom svojim spravi pravični, spravi za življenje, pridelek krivičnega pa je za greh.

¹⁷Tko se naputka drži, na putu je života, a zabluđuje tko se na ukor ne osvrće.

¹⁷Na potu do življenja je, kdor pazi na pouk, kdor pa zapušča svarjenje, zabrede v zmoto.

¹⁸Lažljive usne kriju mržnju, a tko klevetu širi, bezuman je!

¹⁸Kdor skriva sovraštvo, ima ustne lažnive, in kdor raznaša obrekovanje, je bedak.

¹⁹Obilje riječi ne biva bez grijeha, a tko zauzdava svoj jezik, razuman je.

¹⁹Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.

²⁰Pravednikov je jezik odabrano srebro, a razum opakoga malo vrijedi.

²⁰Pravičnega jezik je kakor srebro izbrano, srce brezbožnih pa je malo prida.

²¹Pravednikove su usne hrana mnogima, a luđaci umiru s ludosti svoje.

²¹Ustnice pravičnega sitijo mnoge, neumni pa mrjo, ker jim nedostaje uma.

²²Gospodnji blagoslov obogaćuje i ne prati ga nikakva muka.

²²Blagoslov GOSPODOV bogatí, trud pa ničesar ne pridene.

²³Bezumniku je radost učiniti sramotno djelo, a razumnu čovjeku biti mudar.

²³Igrača bedaku je storiti sramotnost, razumnemu možu pa kaj pametnega.

²⁴Čega se opaki boji, ono će ga stići, a pravednička se želja ispunjava.

²⁴Česar se boji brezbožnik, se mu zgodi, česar pa želé pravični, dá jim Bog.

²⁵Kad oluja prohuja, opakoga nestane, a pravednik ima temelj vječni.

²⁵Kadar pridere nevihta, ne obstane brezbožnik, pravičnik pa ima podstavo večno.

²⁶Kakav je ocat zubima i dim očima, takav je ljenivac onima koji ga šalju.

²⁶Kakor ocet zobém in kakor dim očém, tako je lenuh njim, ki ga pošiljajo na delo.

²⁷Strah Gospodnji umnaža dane, a opakima se prekraćuju godine.

²⁷Strah GOSPODOV pridaje dni, brezbožnih leta pa se krajšajo.

²⁸Pravedničko je ufanje puno radosti, a opakima je nada uprazno.

²⁸Čakanje pravičnih bode veselje, krivičnih pričakovanje pa izgine.

²⁹Gospodnji je put okrilje bezazlenu, a propast onima koji čine zlo.

²⁹Trdnjava popolnemu je pot GOSPODOV, poguba pa njim, ki delajo krivico.

³⁰Pravednik se neće nikad pokolebati, a opakih će nestati s lica zemlje.

³⁰Pravični nikdar ne omahne, krivičniki pa ne bodo prebivali v deželi.

³¹Pravednikova usta rađaju mudrošću, a opak jezik čupa se s korijenom.

³¹Usta pravičnega dajo obilo modrosti iz sebe, jezik spačenosti pa bo iztrebljen.Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.

³²Pravednikove usne znaju što je milo, dok usta opakih poznaju zloću.

³²Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.