1Mudrost je sazidala sebi kuću, i otesala sedam stupova.
1Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;
2Poklala je svoje klanice, pomiješala svoje vino i postavila svoj stol.
2zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;
3Poslala je svoje djevojke da objave svrh gradskih visina:
3poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:
4"Tko je neiskusan, neka se svrati ovamo!" A nerazumnima govori:
4„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
5"Hodite, jedite od mojega kruha i pijte vina koje sam pomiješala.
5„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!
6Ostavite ludost, da biste živjeli, i hodite putem razboritosti."
6Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“
7Tko poučava podrugljivca, prima pogrdu, i tko prekorava opakoga, prima ljagu.
7Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.
8Ne kori podsmjevača, da te ne zamrzi; kori mudra, da te zavoli.
8Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.
9Pouči mudroga, i bit će još mudriji; uputi pravednoga, i uvećat će se njegovo znanje.
9Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.
10Gospodnji strah početak je mudrosti, a razboritost je spoznaja Presvetog.
10Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.
11"Po meni ti se umnožavaju dani i množe ti se godine života.
11Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.
12Ako si mudar, sebi si mudar; budeš li podsmjevač, sam ćeš snositi."
12Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.
13Gospođa ludost puna je strasti, prosta je i ne zna ništa.
13Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.
14I sjedi na vratima svoje kuće na stolici, u gradskim visinama,
14In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,
15te poziva one koji prolaze putem, koji ravno idu svojim stazama:
15da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:
16"Tko je neiskusan, neka se svrati ovamo!" I nerazumnomu govori:
16„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
17"Kradena je voda slatka i ugodno je potajno jesti kruh."
17„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
18A on ne zna da su Sjene ondje, da uzvanici njezini počivaju u Podzemlju.
18Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.