¹Ne propovijeda li mudrost i ne diže li razboritost svoj glas?

¹Ali ne kliče modrost in razumnost ne zaganja svojega glasu?

²Navrh brda, uza cestu, na raskršćima stoji,

²Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji,

³kod izlaza iz grada, kraj ulaznih vrata, ona glasno viče:

³na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč:

⁴"Vama, o ljudi, propovijedam i upravljam svoj glas sinovima ljudskim.

⁴Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških.

⁵Shvatite mudrost, vi neiskusni, a vi nerazumni, urazumite srce.

⁵Umejte, o preprosti, previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!

⁶Slušajte, jer ću zboriti o važnim stvarima, i moje će usne otkriti što je pravo.

⁶Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav.

⁷Jer moje nepce zbori istinu i zloća je mojim usnama mrska.

⁷Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica.

⁸Sve su riječi mojih usta pravične, u njima nema ništa ni krivo ni prijetvorno.

⁸Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.

⁹Sve su one jasne razboritomu i pravedne onomu tko je stekao spoznaju.

⁹Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.

¹⁰Primajte radije moju pouku no srebro i znanje požudnije od zlata.

¹⁰Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.

¹¹Jer mudrost je vrednija od biserja i nikakve se dragocjenosti ne mogu porediti s njom.

¹¹Zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo.

¹²Ja, mudrost, boravim s razboritošću i posjedujem znanje umna djelovanja.

¹²Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov.

¹³Strah Gospodnji mržnja je na zlo. Oholost, samodostatnost, put zloće i usta puna laži - to ja mrzim.

¹³Strah GOSPODOV je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.

¹⁴Moji su savjet i razboritost, ja sam razbor i moja je jakost.

¹⁴Moj je svét in zdrava pamet, jaz sem razumnost, moja je moč.

¹⁵Po meni kraljevi kraljuju i velikaši dijele pravdu.

¹⁵Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo.

¹⁶Po meni knezuju knezovi i odličnici i svi suci zemaljski.

¹⁶Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi sodniki zemlje.

¹⁷Ja ljubim one koji ljube mene i nalaze me koji me traže.

¹⁷Ljubim tiste, ki mene ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.

¹⁸U mene je bogatstvo i slava, postojano dobro i pravednost.

¹⁸Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost.

¹⁹Moj je plod bolji od čista i žežena zlata i moj je prihod bolji od čistoga srebra.

¹⁹Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro.

²⁰Ja kročim putem pravde, sred pravičnih staza,

²⁰Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti,

²¹da dadem dobra onima koji me ljube i napunim njihove riznice.

²¹da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.

²²Jahve me stvori kao počelo svoga djela, kao najraniji od svojih čina, u pradoba;

²²GOSPOD me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.

²³oblikovana sam još od vječnosti, odiskona, prije nastanka zemlje.

²³Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje.

²⁴Rodih se kad još nije bilo pradubina, dok nije bilo izvora obilnih voda.

²⁴Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá;

²⁵Rodih se prije nego su utemeljene gore, prije brežuljaka.

²⁵ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena;

²⁶Kad još ne bijaše načinio zemlje, ni poljana, ni početka zemaljskom prahu;

²⁶še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.

²⁷kad je stvarao nebesa, bila sam nazočna, kad je povlačio krug na licu bezdana.

²⁷Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam, ko je odmerjal krog na brezna površju,

²⁸Kad je u visini utvrđivao oblake i kad je odredio snagu izvoru pradubina;

²⁸ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci,

²⁹kad je postavljao moru njegove granice da mu se vode ne preliju preko obala, kad je polagao temelje zemlji,

²⁹ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago:

³⁰bila sam kraj njega, kao graditeljica, bila u radosti, iz dana u dan, igrajući pred njim sve vrijeme:

³⁰tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas,

³¹igrala sam po tlu njegove zemlje, i moja su radost djeca čovjekova.

³¹igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.

³²Tako, djeco, poslušajte me, blago onima koji čuvaju moje putove.

³²Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih!

³³Poslušajte pouku - da stečete mudrost i nemojte je odbaciti.

³³Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.

³⁴Blago čovjeku koji me sluša i bdi na mojim vratima svaki dan i koji čuva dovratnike moje.

³⁴Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih!

³⁵Jer tko nalazi mene, nalazi život i stječe milost od Jahve.

³⁵Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od GOSPODA.Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

³⁶A ako se ogriješi o mene, udi svojoj duši: svi koji mene mrze ljube smrt."

³⁶Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.