Croatian

Slovenian

Proverbs

25

1I ovo su mudre izreke Salomonove; sabrali ih ljudi Ezekije, kralja judejskog.
1Tudi ti so pregovori Salomonovi, ki so jih zbrali možje Ezekija, kralja Judovega.
2Slava je Božja sakrivati stvar, a slava kraljevska istraživati je.
2Bogu v čast je prikrivati reč, čast kraljev pa izsledovati reč.
3Neistražljivo je nebo u visinu, zemlja u dubinu i srce kraljevsko.
3Neba višina, zemlje globočina in srca kraljev so nedosežna.
4Ukloni trosku od srebra, i uspjet će posao zlataru.
4Vzemi srebru žlindro, in prikaže se zlatarju posoda:
5Ukloni opakoga ispred kralja, i utvrdit će se pravicom prijestol njegov.
5vzemi brezbožnega kralju izpred oči, in utrdi se po pravičnosti prestol njegov.
6Ne veličaj se pred kraljem i ne sjedaj na mjesto velikaško,
6Ne prisvajaj si časti pred kraljem in ne stopaj na mesto velikašev;
7jer je bolje da ti se kaže: "Popni se gore" nego da te ponize pred odličnikom.
7kajti bolje je, da ti reko: Pomakni se sem gori! nego da te ponižajo pred knezom, ki so ga videle oči tvoje.
8Što su ti oči vidjele ne iznosi prebrzo na raspru; jer što ćeš učiniti na koncu kad te opovrgne bližnji tvoj?
8Ne spuščaj se naglo v prepir, da ob njega koncu ne prideš v zadrego, kaj naj storiš, ko te je osramotil bližnji tvoj.
9Kad si u parbi s bližnjim svojim, ne otkrivaj tuđe tajne,
9Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj;
10da te ne izgrdi tko čuje i da ti se kleveta ne vrati.
10da te ne ograja, kdor to sliši, in ostaneš na slabem glasu.
11Riječi kazane u pravo vrijeme zlatne su jabuke u srebrnim posudama.
11Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.
12Mudrac koji kori uhu je poslušnu zlatan prsten i ogrlica od tanka zlata.
12Kakor zlata naušnica in okras iz čistega zlata je svaritelj moder pri njem, ki posluša.
13Vjeran je glasnik onomu tko ga šalje kao ledena studen u doba žetve: on krijepi dušu svoga gospodara.
13Kakor snežno hladilo ob žetve času je zvest poslanec njemu, ki ga pošilja: kajti dušo gospodarja svojega oživlja.
14Tko se diči lažljivim darom, on je kao oblak i vjetar bez kiše.
14Oblaki in veter, pa nič dežja – je mož, ki se ponaša z darom lažnivim.
15Strpljivošću se ublažava sudac, mek jezik i kosti lomi.
15S potrpežljivostjo se sodnik pridobi in jezik mehak kosti zdrobi.
16Kad naiđeš na med, jedi umjereno, kako se ne bi prejeo i pojedeno izbljuvao.
16Ko najdeš medú, jej, kolikor ti je dosti, da se ga ne presitiš ter ga izbljuješ.
17Rijetko zalazi u kuću bližnjega svoga, da te se ne zasiti i ne zamrzi na te.
17Redkoma zahajaj v bližjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.
18Čovjek koji svjedoči lažno na bližnjega svoga on je kao bojni malj i mač i oštra strijela.
18Kladivo in meč in pšica ostra je mož, ki priča krivo zoper bližnjega svojega.
19Uzdanje u bezbožnika na dan nevolje - krnjav je zub i noga klecava.
19Kakor zdrobljen zob in izvinjena noga je zaupanje v izdajalca v stiske dan.
20Kao onaj koji skida haljinu u zimski dan ili ocat lije na ranu, takav je onaj tko pjeva pjesmu turobnu srcu.
20Kakor kdor sleče obleko o času mraza ali ocet lije na sodo, je, kdor pesmi poje žalostnemu v srcu.
21Ako je gladan neprijatelj tvoj, nahrani ga kruhom, i ako je žedan, napoji ga vodom.
21Če je sovražnik tvoj lačen, siti ga s kruhom, in če je žejen, napoji ga z vodo:
22Jer mu zgrćeš ugljevlje na glavu i Jahve će ti platiti.
22kajti žerjavice mu nakopičiš na glavo, in GOSPOD ti bo povrnil.
23Sjeverni vjetar donosi dažd, a himben jezik srdito lice.
23Severni veter rodi dež: tako obrekljiv jezik lice nejevoljno.
24Bolje je stanovati pod rubom krova nego u zajedničkoj kući sa ženom svadljivom.
24Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.
25Kao studena voda žednu grlu, takva je dobra vijest iz zemlje daleke.
25Kakor mrzla voda duši onemogli, je dobra novica iz daljne dežele.
26Kao zatrpan izvor i vrelo zamućeno, takav je pravednik koji kleca pred opakim.
26Kakor skaljen studenec in izprijen vrelec je pravičnik, ki umahne pred brezbožnikom.
27Jesti mnogo meda nije dobro niti tražiti pretjerane časti.
27Pojesti preveč medú ni dobro, ali preiskavati težavne stvari je čast.Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.
28Grad razvaljen i bez zidova - takav je čovjek koji nema vlasti nad sobom.
28Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.