1Aleluja! Hvalite Jahvu jer je dobar, jer je vječna ljubav njegova!
1Aleluja! Hvalite GOSPODA, ker je dober, ker traja vekomaj milost njegova.
2Tko će izreć' djela moći Jahvine, tko li mu iskazat' sve pohvale?
2Kdo bi dopovedal mogočna dela GOSPODOVA, oznanil vso hvalo njegovo?
3Blaženi što drže naredbe njegove i čine pravo u svako doba!
3O blagor jim, ki se oklepajo pravice, ki delajo pravičnost vsak čas!
4Sjeti me se, Jahve, po dobroti prema svome puku, pohodi me spasenjem svojim
4Spomni se me, GOSPOD, po blagovoljnosti, ki jo izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z rešilno pomočjo svojo,
5da uživam sreću izabranih tvojih, da se radujem radosti naroda tvoga, da tvojom se baštinom ponosim.
5da uživam izvoljenih tvojih srečo, da se veselim radosti naroda tvojega, da se ponašam z dedino tvojo vred.
6Zgriješismo kao oci naši, činismo bezakonje, bezbožno radismo.
6Grešili smo kakor očetje naši, krivično smo delali, brezbožno ravnali.
7Oci naši u Egiptu, nehajni za čudesa tvoja, ne spominjahu se velike ljubavi tvoje, već na Svevišnjeg digoše se na Crvenom moru.
7Očetje naši v Egiptu niso uvaževali čudovitih del tvojih, spominjali se niso milosti tvojih množine, temuč bili so uporni pri morju, pri morju Rdečem.
8Al' on ih izbavi rad' imena svoga da pokaže silu svoju.
8Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.
9Zapovjedi Crvenome moru, i presahnu ono, provede ih izmed valÄa kao kroz pustinju.
9Zapretil je Rdečemu morju, in posušilo se je, in peljal jih je skozi valove kakor po planjavi.
10Iz ruku mrzitelja njih izbavi, oslobodi iz ruku dušmana.
10Tako jih je otel sovražilcu iz roke, odrešil jih je iz roke neprijateljeve.
11I prekriše vode neprijatelje njine, ne ostade nijednoga od njih.
11Vode pa so pokrile njih zatiralce, eden izmed njih ni ostal.
12Vjerovahu riječima njegovim i hvale mu pjevahu.
12Tedaj so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo.
13Zaboraviše brzo djela njegova, ne uzdaše se u volju njegovu.
13Pa hitro so pozabili del njegovih, čakali niso sveta njegovega,
14Pohlepi se daše u pustinji, iskušavahu Boga u samoći.
14ampak vdali so se poželjivosti v puščavi, izkušali Boga mogočnega v samoti.
15I dade im što iskahu, al' u duše njine on groznicu posla.
15In dal jim je, česar so želeli, a poslal jim je suhoto v njih duše.
16Zavidješe tada Mojsiju u taboru, Aronu, kog posveti Jahve.
16Ko so bili nevoščljivi Mojzesu v taborišču in Aronu, svetniku GOSPODOVEMU,
17Otvori se zemlja, Datana proždrije, Abiramovo pokri mnoštvo.
17se je odprla zemlja in požrla Datana, in zagrnila je druhal Abiramovo.
18Oganj pade na sve mnoštvo njino i zlotvore plamen sažga.
18In ogenj se je vnel v njih druhali, in plamen je požgal krivičnike.
19Načiniše tele na Horebu, klanjahu se liku od zlata slivenu.
19Naredili so tele pri Horebu in so se klanjali uliti podobi,
20Zamijeniše Slavu svoju likom bika što proždire travu.
20in so zamenili čast svojo s podobo vola, ki muli travo.
21Zaboraviše Boga, koji ih izbavi u Egiptu znamenja čineći
21Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, ki je bil storil velike reči v Egiptu,
22i čudesa u Kamovoj zemlji i strahote na Crvenome moru.
22čudovita dela v deželi Hamovi, strašna pri Rdečem morju.
23Već namisli da ih satre, al' Mojsije, izabranik njegov, zauze se za njih da srdžbu mu odvrati, te ih ne uništi.
23Zato je rekel, da jih pogubi; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v oni prepad pred njim, da je odvrnil jezo njegovo, da jih ni pogubil.
24Prezreše oni zemlju željkovanu ne vjerujuć' njegovoj riječi.
24Zaničevali so tudi zaželjeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.
25Mrmljahu pod šatorima svojim, ne poslušaše glasa Jahvina.
25Godrnjali so v šatorih svojih in niso poslušali glasu GOSPODOVEGA.
26Zakle se tada podignutom rukom: sve će ih pokosit' u pustinji,
26Tu je dvignil roko svojo proti njim ter prisegel, da morajo popadati v puščavi,
27potomstvo njino međ' narode razbacat', njih razasut' po zemljama.
27in da raznese njih seme med narode in jih razkropi po deželah.
28Posvetiše se Baal Peoru i jedoše žrtve bogova mrtvih.
28Združili so se tudi z malikom Baal-peorjem in jedli daritve mrtvim.
29Razjariše ga nedjelima svojim, i on na njih pošast baci.
29Tako so dražili Boga s počenjanjem svojim, da je prihrul nadnje pomor.
30Al' se Pinhas diže, sud izvrši i pošasti nesta tada.
30Tu se je vzdignil Pinehas in storil sodbo, in pomor je bil ustavljen;
31U zasluge to mu uđe u sva pokoljenja dovijeka.
31to se mu je štelo za pravičnost, od roda do roda vekomaj.
32Razjariše ga opet kraj voda meripskih, i Mojsija zlo pogodi zbog njih,
32Enako so razdražili Boga pri Vodi prepira, da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih:
33jer mu duh već ogorčiše, nesmotrenu riječ izusti.
33kajti upirali so se duhu njegovemu, in govoril je nepremišljeno z ustnami svojimi.
34I ne istrijebiše naroda za koje im Jahve bješe naredio.
34Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapoveddal GOSPOD,
35S poganima miješahu se, naučiše djela njina.
35ampak pomešali so se s poganskimi narodi in naučili se njih del;
36Štovahu likove njihove, koji im postaše zamka.
36in so služili njih malikom, in ti so jim bili v spotiko.
37Žrtvovahu sinove svoje i svoje kćeri zlodusima.
37In darovali so sinove svoje in hčere svoje hudim duhovom.
38Prolijevahu krv nevinu, krv sinova i kćeri svojih, koje žrtvovahu likovima kanaanskim. Zemlja bješe krvlju okaljana,
38In prelivali so nedolžno kri, kri sinov in hčer svojih, ki so jih darovali malikom kanaanskim, da je bila dežela oskrunjena ž njih moritvami.
39djelima se svojim uprljaše, učiniše preljub svojim nedjelima.
39In onečistili so se s svojimi deli, prešeštvovali so z dejanji svojimi.
40Na svoj narod Jahve srdžbom planu, zgadi mu se njegova baština.
40Zato se je razsrdil GOSPOD nad ljudstvom svojim in pristudila se mu je dedina njegova.
41Predade ih u ruke pogana te vladahu njima mrzitelji njini.
41In dal jih je v roko poganom, da bi jim gospodovali njih črtilci.
42Mučili ih neprijatelji i tlačili rukom svojom.
42In stiskali so jih njih sovražniki, in bili so potlačeni pod njih roko.
43Prečesto ih izbavljaše, al' ga razjariše naumima svojim: pokošeni bjehu za bezakonja svoja.
43Mnogokrat jih je rešil, in vendar so bili uporni v naklepih svojih, in bili so ponižani zavoljo krivice svoje.
44On pogleda opet na nevolju njinu kad njihove molitve začu
44Vendar se je oziral na njih stisko, ko je slišal njih vpitje.
45i sjeti se svog Saveza s njima, sažali se na njih u velikom milosrđu svome.
45In spominjal se je zanje zaveze svoje in kesal se je po obilosti milosti svojih.
46Učini da nađu milost u onih što ih bjehu zarobili.
46In dal jim je doseči usmiljenje pred vsemi, kateri so jih imeli v sužnosti.
47Spasi nas, Jahve, Bože naš, i saberi nas od bezbožnih naroda da slavimo tvoje sveto ime, da se tvojom slavom ponosimo.
47Reši nas, GOSPOD, Bog naš, in zberi nas izmed tistih poganov, da slavimo sveto ime tvoje in se hvalimo v hvali tvoji. —Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.
48Blagoslovljen Jahve, Bog Izraelov, od vijeka dovijeka! I sav narod neka kaže: "Amen! Aleluja!"
48Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.