1Hodočasnička pjesma. Oči svoje uzdižem k tebi koji u nebesima prebivaš.
1{Pesem stopinj.} K tebi dvigam oči svoje, o ti, ki stoluješ v nebesih!
2Evo, kao što su uprte oči slugu u ruke gospodara i oči sluškinje u ruke gospodarice tako su oči naše uprte u Jahvu, Boga našega, dok nam se ne smiluje.
2Glej, kakor hlapcev oči gledajo na roko gospodarja svojega, kakor dekle oči na roko gospodinje svoje: tako gledajo oči naše v GOSPODA, Boga našega, dokler se nas ne usmili.
3Smiluj nam se, Jahve, smiluj se nama jer se do grla nasitismo prezira.
3Usmili se nas, GOSPOD, usmili se nas, ker dovolj je, siti smo zaničevanja.Dosti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživcev in zaničevanja prevzetnežev.
4Presita nam je duša podsmijeha obijesnih, poruga oholih.
4Dosti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživcev in zaničevanja prevzetnežev.