1Aleluja! Hvalite Jahvu jer je dobar, pjevajte Bogu našem jer je sladak; svake hvale on je dostojan!
1Hvalite GOSPODA! Zakaj dobro je pevati psalme Bogu našemu, ker prijetno je to, in spodobno je hvaljenje.
2Jahve gradi Jeruzalem, sabire raspršene Izraelce.
2Stavitelj Jeruzalema je GOSPOD, on zbira razkropljence Izraelove.
3On liječi one koji su srca skršena i povija rane njihove.
3On ozdravlja potrte v srcu in obvezuje njih rane;
4On određuje broj zvijezda, svaku njezinim imenom naziva.
4prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih.
5Velik je naš Gospodin i svesilan, nema mjere mudrosti njegovoj.
5Velik je Gospod naš in mnoga moč njegova, modrost njegova je brezmerna.
6Jahve pridiže ponizne, zlotvore do zemlje snizuje.
6Krotke podpira GOSPOD, brezbožnike pa potiska prav do tal.
7Pjevajte Jahvi pjesmu zahvalnu, svirajte na citari Bogu našem!
7Pojte hvalne pesmi GOSPODU, s strunami prepevajte psalme Bogu našemu!
8Oblacima on prekriva nebesa i zemlji kišu sprema; daje da po bregovima raste trava i bilje na službu čovjeku.
8Ki zagrinja z gostimi oblaki nebo, ki pripravlja dež zemlji, ki daje, da seno rojevajo gore.
9On stoci hranu daje i mladim gavranima kada grakću.
9Živini daje njen živež in mladim krokarjem, ki čivkajo.
10Za konjsku snagu on ne mari nit' mu se mile bedra čovječja.
10Moči konjeve se ne veseli, stegna vojščakova mu niso po volji.
11Mili su Jahvi oni koji se njega boje, koji se uzdaju u dobrotu njegovu.
11Po volji so GOSPODU tisti, ki se ga bojé, ki imajo nado v milosti njegovi.
12Slavi Jahvu, Jeruzaleme, hvali Boga svoga, Sione!
12S hvalo slávi, Jeruzalem, GOSPODA, hvali Boga svojega, o Sion!
13On učvrsti zasune vrata tvojih, blagoslovi u tebi tvoje sinove.
13Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat, sinove tvoje je blagoslovil sredi tebe.
14On dade mir granicama tvojim, pšenicom te hrani najboljom.
14On, ki daje mir pokrajinam tvojim, z mezgo pšenice te siti;
15Besjedu svoju šalje na zemlju, brzo trči riječ njegova.
15ki pošilja povelje svoje na zemljo, urno teče beseda njegova;
16Kao vunu snijeg razbacuje, prosipa mraz poput pepela.
16ki daje sneg kakor volno, slano razsiplje kakor pepel,
17On sipa grÓad kao zalogaje, voda mrzne od njegove studeni.
17led svoj meče doli kakor kosčke, mraz njegov kdo prebije?
18Riječ svoju pošalje i vode se tope; dunu vjetrom i vode otječu.
18Besedo svojo pošlje, in vse raztaja; kakor hitro pihne veter njegov, že tekó vode.
19Riječ svoju on objavi Jakovu, odluke svoje i zakone Izraelu.
19Besedo svojo je naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu.Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodb njegovih niso spoznali. Aleluja!
20Ne učini tako nijednom narodu: nijednom naredbe svoje ne objavi! Aleluja!
20Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodb njegovih niso spoznali. Aleluja!