1Psalam. Asafov Kako je dobar Bog čestitima, Bog onima koji su čista srca!
1{Psalm Asafov.} Zares, dober je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca.
2A meni umalo noge ne posrnuše, zamalo koraci ne okliznuše,
2Jaz pa – malo da se niso spoteknile noge moje, skoraj nič, da niso izpoddrsnili koraki moji.
3jer zločincima zavidjeh motreći sreću grešnika.
3Zakaj zavidal sem prevzetnikom, ko sem gledal brezbožnih blagostanje.
4Nikakvu patnju ne snose, pretilo je tijelo njihovo.
4Ker ni ga trpljenja do njih smrti, poln zdravja je njih život.
5Ne žive u mukama smrtnika, ljudske ih nevolje ne biju.
5Njim se ni truditi kakor drugim smrtnikom, in kakor druge ljudi jih ne tepo nadloge.
6Stoga je oholost ogrlica vratu njihovu, a nasilje haljina koja ih pokriva.
6Zato jim je ošabnost okrog vratu kot verižica, silovitost jih pokriva kakor obleka.
7Iz pretila srca izlazi opakost njihova, srca im se prelijevaju ispraznim tlapnjama.
7Oči jim gledajo debele iz polti zalite, v domišljavosti srca prestopajo vse meje.
8Podsmjehuju se i zlobno govore, nasiljem prijete odozgo.
8Rogajo se in hudobno govoré o zatiranju, govoré kot vzvišeni nad vse.
9Ustima na nebo nasrću, a jezik se njihov obara na zemlju.
9Proti nebu dvigajo usta in kar izreče njih jezik, mora veljati na zemlji.
10Zato moj narod za njima leti i srče obilne vode
10Zato hiti za njimi njih ljudstvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo.
11pa veli: "Kako da dozna Bog? Spoznaje li Svevišnji?"
11In govoré: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj znanja pri Najvišjem?
12Eto, takvi su grešnici: uvijek spokojni, bogatstvo zgrću.
12Glejte! ti so brezbožni in, vsekdar živeč brez skrbi, kopičijo bogastvo!
13Jesam li, dakle, samo ja uzalud čuvao srce čisto i u nedužnosti prao ruke
13Res, zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke,
14kad sam primao udarce svaki dan i kaznu jutro za jutrom?
14ker sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro. –
15Da sam kazao: "Govorit ću kao i oni", izdao bih rod sinova tvojih.
15Ako bi bil jaz rekel: Govoril bom istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih otrok.
16Promišljah tada da bih spoznao: al' mi se učini mučno u očima mojim
16Tedaj sem premišljal, da bi to razumel, a pretežavno je bilo očem mojim.
17sve dok ne nađoh ulaz u Božje svetinje pa prozreh kakav im je svršetak.
17Dokler nisem stopil v svetišča Boga mogočnega in zagledal njih konca.
18Zaista, na klizavu stazu ti ih postavljaš, u propast ih obaraš.
18Zares, na polzka tla si jih postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine.
19Kako učas propadoše, nestaše, užas ih izjede!
19Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so v grozah!
20Kao što čovjek prezire san kad se probudi, tako ćeš, Gospode, prezreti lik im kada ustaneš.
20So kakor sanje, ko se je zbudil kdo; tako, Gospod, ko se zbudiš, uničiš njih podobo.
21Kad mi duša bijaše ojađena, a bubrezi probodeni,
21Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledicah mojih,
22bezumnik bijah bez razbora, k'o živinče pred tobom.
22tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj.
23Al' ću odsad uvijek biti s tobom, jer ti prihvati desnicu moju:
23A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo.
24vodit ćeš me po naumu svojem da me zatim uzmeš u slavu svoju.
24Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo.
25Koga ja imam u nebu osim tebe? Kad sam s tobom, ne veselim se zemlji.
25Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? in če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji.
26Malaksalo mi tijelo i srce: okrilje srca moga, i baštino moja, o Bože, dovijeka!
26Najsi peša meso moje in srce moje – skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj.
27Doista, propast će oni koji se udaljuju od tebe, istrebljuješ svakog tko ti se iznevjeri.
27Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s prešeštvovanjem izneveri tebi.Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.
28A meni je milina biti u Božjoj blizini, imati sklonište svoje u Jahvi. Pripovijedat ću sva tvoja djela na vratima Kćeri sionske.
28Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.