1Filistinští pak vzali truhlu Boží, a zanesli ji z Eben-Ezer do Azotu.
1Filistejci so pa vzeli skrinjo Božjo in jo donesli iz Eben-ezerja v Asdod.
2Vzali tedy Filistinští truhlu Boží, a vnesli ji do domu modly Dágon, a postavili ji vedlé Dágona.
2In Filistejci vzemo skrinjo Božjo in jo prineso v hišo Dagonovo in jo postavijo poleg Dagona.
3A když Azotští na zejtří ráno vstali, aj, Dágon povalený ležel tváří svou na zemi před truhlou Hospodinovou. I vzali Dágona a postavili jej na místo jeho.
3Ko pa Asdodci zgodaj zjutraj vstanejo, vidijo, da je Dagon padel z obrazom na tla pred skrinjo GOSPODOVO. In vzdignejo Dagona in ga zopet postavijo na mesto njegovo.
4A když opět ráno nazejtří vstali, aj, Dágon, jakž upadl, ležel tváří svou na zemi před truhlou Hospodinovou; hlava pak Dágonova a obě dlaně rukou jeho odražené byly na prahu, jen ho špalek zůstal.
4Toda ko zgodaj vstanejo drugo jutro, glej, Dagon je bil spet padel z obrazom na tla pred skrinjo GOSPODOVO; in glava Dagonova in obe pesti rok njegovih so bile odsekane na pragu, samo ribasti trup ga je bil ostal.
5Protož kněží Dágonovi a všickni, kteříž vcházejí do domu Dágonova, nešlapají na prah Dágonův v Azotu až do tohoto dne.
5Zatorej ne stopajo duhovniki Dagonovi, ne drugi, kolikor jih hodi v hišo njegovo, na prag Dagonov v Asdodu do tega dne.
6Tedy ztížena jest ruka Hospodinova nad Azotskými, a pohubila je, (nebo ranila je neduhy na zadku), Azot i končiny jeho.
6Roka GOSPODOVA pa je bila težka nad Asdodci, in jih je trl ter jih udaril s tvori v Asdodu in po vsej okolici.
7Vidouce pak muži Azotští, co se děje, řekli: Nechť nezůstává truhla Boha Izraelského u nás, nebo těžká jest ruka jeho proti nám, a proti Dágonovi bohu našemu.
7In ko so videli možje v Asdodu, da se jim tako godi, reko: Naj ne ostane skrinja Boga Izraelovega pri nas, kajti roka njegova je pretrda nad nami in nad našim bogom Dagonom!
8I obeslali a shromáždili všecka knížata Filistinská k sobě, a řekli: Co učiníme s truhlou Boha Izraelského? Odpověděli: Nechť jest doprovozena do Gát truhla Boha Izraelského. I zprovodili tam truhlu Boha Izraelského.
8In pošljejo in zbero k sebi vse kneze Filistejcev in reko: Kaj naj storimo s skrinjo Boga Izraelovega? Oni pa odgovore: Naj se prenese skrinja Boga Izraelovega v Gat! Prenesli so torej tja skrinjo Boga Izraelovega.
9Stalo se pak, když ji vyprovázeli, že ruka Hospodinova přikročila k městu trápením velikým velmi, a ranila muže města od malého až do velikého, a nametalo se jim v tajných místech plno vředů.
9Zgodi se pa, potem ko so jo prenesli, da je bila roka GOSPODOVA zoper mesto in je napravila silno veliko zmešnjavo, ker je udaril ljudi v mestu, od najmanjšega do največjega, da so se jim tvori izpustili.
10Z té příčiny poslali truhlu Boží do Akaron. A když přišla truhla Boží do Akaron, zkřikli Akaronští, řkouce: Zprovodili k nám truhlu Boha Izraelského, aby nás pomořili i náš lid.
10Pošljejo torej skrinjo Božjo v Ekron. Ali ko pride skrinja Božja v Ekron, zavpijejo Ekronci in reko: Prinesli so skrinjo Boga Izraelovega k nam, da nas pogubi in ljudstvo naše.
11Protož poslavše, shromáždili všecka knížata Filistinská, a řekli: Odešlete truhlu Boha Izraelského, ať se navrátí na místo své, a nezmoří nás i lidu našeho. Nebo bylo trápení smrtelné po všem tom městě, a velmi těžká byla ruka Boží tam.
11Pošljejo torej in skličejo vse kneze Filistejcev in reko: Odpošljite skrinjo Boga Izraelovega, da se povrne na mesto svoje, da ne pogubi nas in ljudstva našega! Kajti smrtna zmešnjava je bila po vsem mestu; roka Božja je bila pretežka ondi.In kateri niso umrli, so bili udarjeni s tvori; in vpitje iz mesta je šlo gori proti nebu.
12Muži pak, kteříž nezemřeli, raněni byli neduhy na zadku, tak že křik města vstupoval až k nebi.
12In kateri niso umrli, so bili udarjeni s tvori; in vpitje iz mesta je šlo gori proti nebu.