1Davidův. Dobrořeč duše má Hospodinu, a všecky vnitřnosti mé jménu svatému jeho.
1{Psalm Davidov.} Slavi, duša moja, GOSPODA, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo!
2Dobrořeč duše má Hospodinu, a nezapomínej se na všecka dobrodiní jeho,
2Slavi, duša moja, GOSPODA in ne pozabi vseh dobrot njegovih!
3Kterýž odpouští tobě všecky nepravosti, kterýž uzdravuje všecky nemoci tvé,
3Ki ti odpušča vse krivice tvoje, ki ozdravlja vse bolezni tvoje,
4Kterýž vysvobozuje od zahynutí život tvůj, kterýž tě korunuje milosrdenstvím a mnohým slitováním,
4ki otimlje iz jame življenje tvoje, ki te venča z milostjo in usmiljenjem,
5Kterýž nasycuje dobrými věcmi ústa tvá, tak že se obnovuje jako orlice mladost tvá.
5ki napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se kakor orlu ponavlja mladost tvoja.
6Činí, což spravedlivého jest, Hospodin, a soudy všechněm utištěným.
6Kar je pravično, dela GOSPOD in pravosodje vrši za vse zatirance.
7Známé učinil Mojžíšovi cesty své, synům Izraelským skutky své.
7Razodel je Mojzesu pota svoja, sinovom Izraelovim dela svoja.
8Lítostivý a milostivý jest Hospodin, dlouhoshovívající a mnohého milosrdenství.
8Usmiljen in milostiv je GOSPOD, počasem v jezo in obilen v milosti.
9Nebudeť ustavičně žehrati, ani na věky hněvu držeti.
9Ne huduje se vekomaj in večno ne drži jeze.
10Ne podlé hříchů našich nakládá s námi, ani vedlé nepravostí našich odplacuje nám.
10Ne dela nam po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših.
11Nebo jakož jsou vysoko nebesa nad zemí, tak jest vyvýšené milosrdenství jeho nad těmi, kteříž se ho bojí.
11Temuč kakor so visoko nebesa nad zemljo, tako močna je milost njegova nad njimi, ki se ga bojé.
12A jak daleko jest východ od západu, tak daleko vzdálil od nás přestoupení naše.
12Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše.
13Jakož se slitovává otec nad dítkami,tak se slitovává Hospodin nad těmi, kteříž se hobojí.
13Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé.
14Onť zajisté zná slepení naše, v paměti má, že prach jsme.
14Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.
15Dnové člověka jsou jako tráva, a jako květ polní, tak kvete.
15Človekovi dnevi so kakor trava, on cvete kakor cvetica na polju:
16Jakž vítr na něj povane, anť ho není, aniž ho již více pozná místo jeho.
16ko veter potegne čeznjo, je ni več in mesta njenega ni več poznati.
17Milosrdenství pak Hospodinovo od věků až na věky nad těmi, kteříž se ho bojí, a spravedlnost jeho nad syny synů,
17A milost GOSPODOVA se razteza od veka do veka nanje, ki se ga bojé, in pravičnost njegova je za sinov sinove,
18Kteříž ostříhají smlouvy jeho, a pamatují na přikázaní jeho, aby je činili.
18zanje, ki hranijo zavezo njegovo in se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.
19Hospodin na nebesích utvrdil trůn svůj, a kralování jeho nade vším panuje.
19GOSPOD je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem.
20Dobrořečte Hospodinu andělé jeho, kteříž jste mocní v síle, a činíte slovo jeho, poslušní jsouc hlasu slova jeho.
20Slavite GOSPODA, angeli njegovi, vi junaki v moči, ki izvršujete povelje njegovo, poslušajoč glas njegove besede!
21Dobrořečte Hospodinu všickni zástupové jeho, služebníci jeho, kteříž činíte vůli jeho.
21Slavite GOSPODA, vse vojske njegove, služabniki njegovi, izpolnjujoči voljo njegovo!Slavite GOSPODA, vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva! Slavi, duša moja, GOSPODA!
22Dobrořečte Hospodinu všickni skutkové jeho, na všech místech panování jeho. Dobrořeč duše má Hospodinu.
22Slavite GOSPODA, vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva! Slavi, duša moja, GOSPODA!