1Vyučující, Azafovi. Pozoruj, lide můj, zákona mého, nakloňte uší svých k slovům úst mých.
1{Pouk Asafov.} Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust.
2Otevru v podobenství ústa svá, vypravovati budu přípovídky starobylé.
2V prilikah odprem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov.
3Co jsme slýchali i poznali, a co nám otcové naši vypravovali,
3Kar smo slišali in spoznali, kar so nam pripovedovali očetje naši,
4Nezatajíme toho před syny jejich, kteříž budoucím potomkům svým vypravovati budou chvály Hospodinovy, ano i moc jeho a divné skutky jeho, kteréž činil.
4ne bomo prikrivali njih otrokom, pripovedujoč naslednjemu rodu preslavna dela GOSPODOVA in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.
5Neboť jest vyzdvihl svědectví v Jákobovi, a zákon vydal v Izraeli, což přikázal otcům našim, aby v známost uvodili synům svým,
5Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, kar je zapovedal očetom našim, da naj jih oznanjajo svojim otrokom.
6Aby to poznal věk potomní, synové, kteříž se zroditi měli, a ti povstanouce, aby vypravovali dítkám svým,
6Da to spozna naslednji rod, otroci, ki bodo rojeni, in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim:
7Aby pokládali v Bohu naději svou, a nezapomínali se na skutky Boha silného, ale ostříhali přikázaní jeho,
7Upanje svoje da naj stavijo na Boga in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.
8Aby nebývali jako otcové jejich, pokolení zpurné a protivné, národ, kterýž nenapravil srdce svého, a nebyl věrný Bohu silnému duch jeho.
8In ne bodo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu.
9Jako synové Efraim zbrojní, ač uměle z lučiště stříleli, však v čas boje zpět se obrátili,
9Sinovi Efraimovi, lokostrelci oboroženi, so obrnili hrbte ob času bitve.
10Nebo neostříhali smlouvy Boží, a v zákoně jeho zpěčovali se choditi.
10Ohranili niso zaveze Božje in so se branili hoditi po zakonu njegovem,
11Zapomenuli se na činy jeho, a na divné skutky jeho, kteréž jim ukázal.
11pozabivši dejanja njegova in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal.
12Před otci jejich činil divy v zemi Egyptské, na poli Soan.
12Delal je čuda pred njih pradedi v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem.
13Rozdělil moře, a převedl je; učinil, aby stály vody jako hromada.
13Razklal je morje in peljal jih čez, in postavil je vode kakor jez.
14Vedl je ve dne v oblace, a každé noci v jasném ohni.
14In spremljal jih je z oblakom po dnevi in vso noč s svetlobo ognja.
15Protrhl skály na poušti, a napájel je jako z propastí velikých.
15Razklal je skale v puščavi in jih je obilo napojil kakor iz globočin.
16Vyvedl potoky z skály, a učinil, aby vody tekly jako řeky.
16Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke.
17A však vždy přičíněli hříchů proti němu, a popouzeli Nejvyššího na poušti.
17Vendar so še dalje grešili zoper njega, upirali se Najvišjemu v pustinji.
18A pokoušeli Boha silného v srdci svém, žádajíce pokrmu podlé líbosti své.
18In izkušajoč Boga mogočnega v srcu svojem, so zahtevali jed po svojega srca želji.
19A mluvili proti Bohu, řkouce: Zdaliž bude moci Bůh silný připraviti stůl na této poušti?
19In grdo govoreč zoper Boga, so rekli: Ali bi mogel Bog mogočni pripraviti mizo v tej puščavi?
20Aj, udeřilť jest v skálu, a tekly vody, a řeky se rozvodnily. Zdali také bude moci dáti chleba? Zdali nastrojí masa lidu svému?
20Glejte, ob skalo je udaril, da so tekle vode, in potoki so se udrli – ali bo mogel dati tudi kruha ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu?
21A protož uslyšav Hospodin, rozhněval se, a oheň zažžen jest proti Jákobovi, a prchlivost vstoupila na Izraele,
21Zato se je GOSPOD, ko je to slišal, razsrdil, in ogenj se je vnel zoper Jakoba in tudi jeza se je kadila zoper Izraela.
22Proto že se nedověřili Bohu, a neměli naděje v spasení jeho,
22Ker niso verovali v Boga in niso upali v rešenje njegovo.
23Ačkoli rozkázal oblakům shůry, a průduchy nebeské otevřel,
23In vendar je zapovedal oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,
24A dštil na ně mannou ku pokrmu, a obilé nebeské dával jim.
24in dežil nanje mano za jed in jim dajal žito nebeško.
25Chléb mocných jedl člověk, seslal jim pokrmů do sytosti.
25Kruh močnih je jedel človek; brašna jim je pošiljal dositega.
26Obrátil vítr východní u povětří, a přivedl mocí svou vítr polední.
26Zagnal je vzhodni veter na nebu in z močjo svojo je pripeljal jug,
27I dštil na ně masem jako prachem, a ptactvem pernatým jako pískem mořským.
27in je dežil nanje meso kakor prah in kakor morski pesek ptiče krilate,
28Spustil je do prostřed vojska jejich, a všudy vůkol stanů jejich.
28metal jih je med njih šatore, okoli njih prebivališč.
29I jedli, a nasyceni jsou hojně, a dal jim to, čehož žádali.
29In jedli so in bili so zelo nasičeni, in česar so poželeli, jim je prinesel.
30Ještě nevyplnili žádosti své, ještě pokrm byl v ústech jejich,
30Še se niso iznebili poželenja svojega, še jim je bila jed v ustih,
31A v tom prchlivost Boží připadla na ně, a zbil tučné jejich, a přední Izraelské porazil.
31ko je jeza Božja vzplamtela proti njim in morila med močnimi izmed njih in pokončavala mladeniče Izraelove.
32S tím se vším vždy ještě hřešili, a nevěřili předivným skutkům jeho.
32Ob vsem tem so še grešili in niso verovali v čudovita dela njegova.
33A protož dopustil na ně, že marně skonali dny své, a léta svá s chvátáním.
33Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi in njih leta v naglici.
34Když je hubil, jestliže ho hledali, a zase k Bohu silnému hned na úsvitě se navraceli,
34Ko jih je pobijal, tedaj so povpraševali po njem, in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega,
35Rozpomínajíce se na to, že Bůh byl skála jejich, a Bůh silný nejvyšší vykupitel jejich:
35spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik.
36(Ačkoli mu s pochlebenstvím mluvili ústy svými, a jazykem svým lhali jemu.
36Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali in z jezikom svojim so se mu lagali,
37A srdce jejich nebylo upřímé před ním, aniž se věrně měli v smlouvě jeho),
37a njih srce ni bilo utrjeno pri njem in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi.
38On jsa milosrdný, odpouštěl nepravosti jejich, a nezahladil jich; častokrát odvracel hněv svůj, a nevzbuzoval vší zůřivosti své.
38Toda on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje.
39Nebo pamatoval, že jsou tělo, vítr, kterýž odchází, a nenavracuje se zase.
39Spominjal se je namreč, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne.
40Kolikrát jsou ho dráždili na poušti, a k bolesti přivodili na pustinách.
40Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti!
41Týž i týž navracujíce se, pokoušeli Boha silného, a svatému Izraelskému cíle vyměřovali.
41Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.
42Nepamatovali na moc jeho, a na ten den, v kterémž je vysvobodil z ssoužení,
42Niso se spominjali roke njegove, ne dne, ko jih je bil otel zatiralca,
43Když činil v Egyptě znamení svá, a zázraky své na poli Soan,
43ko je v Egiptu delal znamenja svoja in čuda svoja na polju Zoanskem.
44Když obrátil v krev řeky a potoky jejich, tak že jich píti nemohli.
44V kri je izpremenil njih potoke, da niso mogli piti tekočih vod svojih.
45Dopustil na ně směsici žížal, aby je žraly, a žáby, aby je hubily.
45Poslal je nanje pasje muhe, ki so jih žrle, in žabe, ki so jih ugonabljale.
46A dal chroustům úrody jejich, a úsilí jejich kobylkám.
46In dal je njih sadež cvrčku, in kobilici, kar so s trudom posejali.
47Stloukl krupami réví jejich, a stromy fíkové jejich ledem.
47Uničil je s točo njih trte in smokve njih z mrazom.
48Vydal krupobití na hovada jejich, a na dobytek jejich uhlí řeřavé.
48Izročil je toči tudi njih živino in njih črede bliskom.
49Poslal na ně prchlivost hněvu svého, rozpálení, zůřivost i ssoužení, dopustiv na ně anděly zlé.
49Izpustil je nanje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, celo krdelo angelov nesreče.
50Uprostrannil stezku prchlivosti své, neuchoval od smrti duše jejich, ano i na hovada jejich mor dopustil.
50Prosto pot je napravil svoji jezi, smrti ni ubranil njih duš in življenje njih je izročil kugi.
51A pobil všecko prvorozené v Egyptě, prvotiny síly v staních Chamových.
51In udaril je vse prvorojence v Egiptu, prvino moči v šatorih Hamovih.
52Ale lid svůj vyvedl jako ovce, a vodil se s nimi jako s stádem po poušti.
52Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in vodil jih je kakor čredo po puščavi.
53Vodil je v bezpečnosti, tak že nestrašili, nepřátely pak jejich přikrylo moře,
53In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati, a njih sovražnike je pokrilo morje.
54Až je přivedl ku pomezí svatosti své, na horu tu, kteréž dobyla pravice jeho.
54Pripeljal jih je do meje svetišča svojega, gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova.
55Vyhnav před tváří jejich národy, způsobil to, aby jim na provazec dědictví jejich přišli, a aby přebývala v staních jejich pokolení Izraelská.
55Izgnal je izpred njih obličja narode in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest in v njih šatorih je dal prebivati Izraelovim rodovom.
56Však vždy předce pokoušeli a dráždili Boha nejvyššího, a svědectví jeho neostříhali.
56Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držali.
57Ale zpět odšedše, převráceně činili, jako i předkové jejich; uchýlili se jako mylné lučiště.
57Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.
58Nebo popouzeli ho výsostmi svými, a rytinami svými k horlení přivedli jej.
58Dražili so ga z višavami svojimi in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.
59Slyšel Bůh, a rozhněval se, a u velikou ošklivost vzal Izraele,
59Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil.
60Tak že opustiv příbytek v Sílo, stánek, kterýž postavil mezi lidmi,
60In zapustil je prebivališče v Silu, šator, ki ga je bil postavil med ljudmi.
61Vydal v zajetí sílu svou, a slávu svou v ruce nepřítele.
61In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.
62Dal pod meč lid svůj, a na dědictví své se rozhněval.
62Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper dedino svojo se je razsrdil.
63Mládence jeho sežral oheň, a panny jeho nebyly chváleny.
63Ogenj je požrl mladeniče njegove, in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem.
64Kněží jejich od meče padli, a vdovy jejich neplakaly.
64Duhovniki njegovi so padli pod mečem, in vdove njegove niso mogle žalovati.
65Potom pak procítil Pán jako ze sna, jako silný rek, kterýž po víně sobě vykřikuje.
65Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor junak, ki vriska od vina.
66A ranil nepřátely své po zadu, a u věčné pohanění je vydal.
66In udaril je sovražnike svoje od zadaj, sramoto večno jim je naložil.
67Ačkoli pak pohrdl stánkem Jozefovým, a pokolení Efraimova nevyvolil,
67Zavrgel je pa šator Jožefov in rodu Efraimovega ni izvolil.
68Však vyvolil pokolení Judovo, horu Sion, kterouž zamiloval.
68Temuč izvolil je rod Judov, goro Sionsko, ki jo je ljubil.
69A vystavěl sobě, jako hrad vysoký, svatyni svou, jako zemi, kterouž utvrdil na věky.
69In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje, enako zemlji, ki jo je utrdil na veke.
70A vyvolil Davida služebníka svého, vzav jej od chlévů stáda.
70In izvolil je Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje;
71Když chodil za ovcemi březími, zavedl jej, aby pásl Jákoba, lid jeho, a Izraele, dědictví jeho.
71izza doječih ga je pripeljal, da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo, in Izraela, dediščino njegovo.Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.
72Kterýž pásl je v upřímnosti srdce svého, a zvláštní opatrností rukou svých vodil je.
72Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.