1 Atebodd Job:
1Job progovori i reče:
2 "Gwn yn sicr fod hyn yn wir, na all neb ei gyfiawnhau ei hun gyda Duw.
2"Zaista, dobro ja znadem da je tako: kako da pred Bogom čovjek ima pravo?
3 Os myn ymryson ag ef, nid etyb ef unwaith mewn mil.
3Ako bi se tkogod htio prÓeti s njime, odvratio mu ne bi ni jednom od tisuću.
4 Y mae'n ddoeth a chryf; pwy a ystyfnigodd yn ei erbyn yn llwyddiannus?
4Srcem on je mudar, a snagom svesilan, i tko bi se njemu nekažnjeno opro?
5 Y mae'n symud mynyddoedd heb iddynt wybod, ac yn eu dymchwel yn ei lid.
5On brda premješta, a ona to ne znaju, u jarosti svojoj on ih preokreće.
6 Y mae'n ysgwyd y ddaear o'i lle, a chryna'i cholofnau.
6Pokreće on zemlju sa njezina mjesta, iz temelja njene potresa stupove.
7 Y mae'n gorchymyn i'r haul beidio � chodi, ac yn gosod s�l ar y s�r.
7Kad zaprijeti suncu, ono se ne rađa, on pečatom svojim i zvijezde pečati.
8 Taenodd y nefoedd ei hunan, a sathrodd grib y m�r.
8Jedini on je nebesa razapeo i pučinom morskom samo on hodao.
9 Creodd yr Arth ac Orion, Pleiades a chylch S�r y De.
9Stvorio je Medvjede i Oriona, Vlašiće i zvijezđa na južnome nebu.
10 Gwna weithredoedd mawr ac anchwiliadwy, a rhyfeddodau dirifedi.
10Tvorac on je djela silnih, nepojmljivih čudesa koja se izbrojit' ne mogu.
11 "Pan � heibio imi, nis gwelaf, a diflanna heb i mi ddirnad.
11Ide pored mene, a ja ga ne vidim; evo, on prolazi - ja ga ne opažam.
12 Os cipia, pwy a'i rhwystra? Pwy a ddywed wrtho, 'Beth a wnei?'?
12Ugrabi li što, tko će mu to priječit, i tko ga pitat smije: 'Što si učinio?'
13 Ni thry Duw ei lid ymaith; ymgreinia cynorthwywyr Rahab wrth ei draed.
13Bog silni srdžbu svoju ne opoziva: pred njim poniču saveznici Rahaba.
14 Pa faint llai yr atebwn i ef, a dadlau gair am air ag ef?
14Pa kako onda da njemu odgovorim, koju riječ da protiv njega izaberem?
15 Hyd yn oed pe byddwn gyfiawn, ni'm hatebid, dim ond ymbil am drugaredd gan fy marnwr.
15I da sam u pravu, odvratio ne bih, u suca svojega milost bih molio.
16 Pe gwysiwn ef ac yntau'n ateb, ni chredwn y gwrandawai arnaf.
16A kad bi se na zov moj i odazvao, vjerovao ne bih da on glas moj sluša.
17 Canys heb reswm y mae'n fy nryllio, ac yn amlhau f'archollion yn ddiachos.
17Jer, za dlaku jednu on mene satire, bez razloga moje rane umnožava.
18 Nid yw'n rhoi cyfle imi gymryd fy anadl, ond y mae'n fy llenwi � chwerwder.
18Ni časa jednoga predahnut' mi ne da, nego mene svakom gorčinom napaja!
19 "Os cryfder a geisir, wele ef yn gryf; os barn, pwy a'i geilw i drefn?
19Ako je na snagu - tÓa on je najjači! Ako je na pravdu - tko će njega na sud?
20 Pe bawn gyfiawn, condemniai fi �'m geiriau fy hun; pe bawn ddi-fai, dangosai imi gyfeiliorni.
20Da sam i prav, usta bi me osudila, da sam i nevin, zlim bi me proglasila.
21 Di-fai wyf, ond nid wyf yn malio amdanaf fy hun; yr wyf yn ffieiddio fy mywyd.
21A jesam li nevin? Ni sam ne znam više, moj je život meni sasvim omrzao!
22 Yr un dynged sydd i bawb; am hynny dywedaf ei fod ef yn difetha'r di-fai a'r drygionus.
22Jer, to je svejedno; i zato ja kažem: nevina i grešnika on dokončava.
23 Os dinistr a ladd yn ddisymwth, fe chwardd am drallod y diniwed.
23I bič smrtni kad bi odjednom ubijo ... ali on se ruga nevolji nevinih.
24 Os rhoddir gwlad yng ngafael y drygionus, fe daena orchudd tros wyneb ei barnwyr. Os nad ef, pwy yw?
24U zemlji predanoj u šake zlikovaca, on oči sucima njezinim zastire. Ako on to nije, tko je drugi onda?
25 "Y mae fy nyddiau'n gyflymach na rhedwr; y maent yn diflannu heb weld daioni.
25Od skoroteče su brži moji dani, bježe daleko, nigdje dobra ne videć.'
26 Y maent yn gwibio fel llongau o frwyn, fel eryr yn disgyn ar gelain.
26K'o čamci od rogoza hitro promiču, k'o orao na plijen kada se zaleti.
27 Os dywedaf, 'Anghofiaf fy nghwyn, newidiaf fy mhryd a byddaf lawen',
27Kažem li: zaboravit ću jadikovku, razvedrit ću lice i veseo biti,
28 eto arswydaf rhag fy holl ofidiau; gwn na'm hystyri'n ddieuog.
28od mojih me muka groza obuzima, jer znadem da me ti ne držiš nevinim.
29 A bwrw fy mod yn euog, pam y llafuriaf yn ofer?
29Ako li sam grešan, tÓa čemu onda da zalud mučim sebe.
30 Os ymolchaf � sebon, a golchi fy nwylo � soda,
30Kad bih i sniježnicom sebe ja isprao, kad bih i lugom ruke svoje umio,
31 yna tefli fi i'r ffos, a gwna fy nillad fi'n ffiaidd.
31u veću bi me nečist opet gurnuo, i moje bi me se gnušale haljine!
32 "Nid dyn yw ef fel fi, fel y gallaf ei ateb, ac y gallwn ddod ynghyd i ymgyfreithio.
32Nije čovjek k'o ja da se s njime pravdam i na sud da idem s njim se parničiti.
33 O na fyddai un i dorri'r ddadl rhyngom, ac i osod ei law arnom ein dau,
33Niti kakva suca ima među nama da ruke svoje stavi na nas dvojicu,
34 fel y symudai ei wialen oddi arnaf, ac fel na'm dychrynid gan ei arswyd!
34da šibu njegovu od mene odmakne, da užas njegov mene više ne plaši!
35 Yna llefarwn yn eofn. Ond nid felly y caf fy hun.
35Govorit ću ipak bez ikakva straha, jer ja nisam takav u svojim očima!