1ויען אליפז התמני ויאמר׃
1Tedaj odgovori Elifaz Temančan in reče:
2הלאל יסכן גבר כי יסכן עלימו משכיל׃
2More li mož koristiti Bogu mogočnemu? Marveč sebi koristi razumnik.
3החפץ לשדי כי תצדק ואם בצע כי תתם דרכיך׃
3Hasni li Vsegamogočnemu, da si pravičen, ali pa ima kaj dobička, ko brezmadežne hraniš poti svoje?
4המיראתך יכיחך יבוא עמך במשפט׃
4Je li zaradi tvoje bogaboječnosti, da te svari, s teboj hodi v pravdo?
5הלא רעתך רבה ואין קץ לעונתיך׃
5Ali ni velika tvoja hudobnost in krivic tvojih ni li brez konca?
6כי תחבל אחיך חנם ובגדי ערומים תפשיט׃
6Brate svoje si rubil brez vzroka in polunagim si slekel obleko.
7לא מים עיף תשקה ומרעב תמנע לחם׃
7Utrujenega nisi napojil z vodo in lačnemu si odrekel kruh.
8ואיש זרוע לו הארץ ונשוא פנים ישב בה׃
8A siloviti mož si je lastil deželo, in imenitnik je prebival v njej.
9אלמנות שלחת ריקם וזרעות יתמים ידכא׃
9Vdove si pošiljal prazne od sebe, in rame sirot so bile strte.
10על כן סביבותיך פחים ויבהלך פחד פתאם׃
10Zato je okrog tebe zadrga za zadrgo in plaši te nagel strah.
11או חשך לא תראה ושפעת מים תכסך׃
11Ali pa ne vidiš temine in povodnji, ki te zagrinja?
12הלא אלוה גבה שמים וראה ראש כוכבים כי רמו׃
12Ni li Bog visok kakor nebesa? Poglej le najvišje zvezde, kako so vzvišene!
13ואמרת מה ידע אל הבעד ערפל ישפוט׃
13A ti praviš: Kaj bi vedel Bog mogočni? more li skozi oblačno temino soditi?
14עבים סתר לו ולא יראה וחוג שמים יתהלך׃
14Oblačje Mu je ovoj, da ne vidi, in po okrožju nebes se izprehaja.
15הארח עולם תשמר אשר דרכו מתי און׃
15Hočeš se li držati davnega veka steze, po kateri so hodili hudobni,
16אשר קמטו ולא עת נהר יוצק יסודם׃
16ki so bili odpravljeni pred svojim časom? njih trdna tla so se razlila kakor reka –
17האמרים לאל סור ממנו ומה יפעל שדי למו׃
17ki so rekali Bogu mogočnemu: Pojdi od nas! in: Kaj more pač Vsemogočni storiti za nas?
18והוא מלא בתיהם טוב ועצת רשעים רחקה מני׃
18In vendar je On napolnil njih hiše z blaginjo! – Toda svetovanje brezbožnih bodi daleč od mene!
19יראו צדיקים וישמחו ונקי ילעג למו׃
19Pravični to vidijo in se vesele, in nedolžni jih zasmehuje,
20אם לא נכחד קימנו ויתרם אכלה אש׃
20govoreč: Res, iztrebljeni so, ki so se vzpenjali zoper nas, in ogenj je požrl, kar je ostalo za njimi.
21הסכן נא עמו ושלם בהם תבואתך טובה׃
21Sprijazni se, pravim, ž Njim in imej mir, in blagostanje ti s tem pride.
22קח נא מפיו תורה ושים אמריו בלבבך׃
22Sprejmi vendar pouk iz ust Njegovih in vtisni si besede Njegove v srce!
23אם תשוב עד שדי תבנה תרחיק עולה מאהלך׃
23Ako se obrneš k Vsemogočnemu, te zopet ustanovi, če odpraviš nepravičnost iz šatorov svojih.
24ושית על עפר בצר ובצור נחלים אופיר׃
24In vrzi v prah drago kovino in med kamenčke v potoku ofirsko zlato:
25והיה שדי בצריך וכסף תועפות לך׃
25potem bode Vsemogočni zaklad tvoj in drago srebro tebi.
26כי אז על שדי תתענג ותשא אל אלוה פניך׃
26Kajti tedaj se boš razveseljeval Vsemogočnega in k Bogu povzdigneš obličje svoje.
27תעתיר אליו וישמעך ונדריך תשלם׃
27Molil boš k njemu, in te usliši, in obljube svoje boš opravljal.
28ותגזר אומר ויקם לך ועל דרכיך נגה אור׃
28Ko ukreneš kako stvar, se ti uresniči, in luč ti bo sijala nad poti tvojimi.
29כי השפילו ותאמר גוה ושח עינים יושע׃
29Ko bodo vodile doli, boš velel: Navzgor! in ponižanemu daje Bog pomoč.Rešil bo tudi njega, ki ni brez krivde, da, rešen bo po čistosti tvojih rok.
30ימלט אי נקי ונמלט בבר כפיך׃
30Rešil bo tudi njega, ki ni brez krivde, da, rešen bo po čistosti tvojih rok.