1הידעת עת לדת יעלי סלע חלל אילות תשמר׃
1Veš li za čas, kdaj rode divje koze v skalah, ali si opazoval, kdaj so košute v porodnih bolečinah?
2תספר ירחים תמלאנה וידעת עת לדתנה׃
2Si li preštel njih mesece, katere jim je dopolniti, in veš li čas, kdaj rode?
3תכרענה ילדיהן תפלחנה חבליהם תשלחנה׃
3kako se zvijajo, mlade svoje izpuščajo, bolečin se oproščajo?
4יחלמו בניהם ירבו בבר יצאו ולא שבו למו׃
4Njih mladiči se ojačujejo, rastó pod milim nebom, jih zapuste in se k njim več ne povrnejo.
5מי שלח פרא חפשי ומסרות ערוד מי פתח׃
5Kdo je pustil divjega osla v prostost in vezi njegove kdo je razklenil,
6אשר שמתי ערבה ביתו ומשכנותיו מלחה׃
6ki sem mu jaz naredil puščavo v hišo in solnato puščo za prebivališče?
7ישחק להמון קריה תשאות נוגש לא ישמע׃
7Njemu je v smeh mestni hrup, za krik gonjačev se ne meni.
8יתור הרים מרעהו ואחר כל ירוק ידרוש׃
8Gleda po gorah, kod je kaj paše, in išče povsod zelenja.
9היאבה רים עבדך אם ילין על אבוסך׃
9Ali bo hotel divji bivol služiti tebi, bo li prenočeval pri jaslih tvojih?
10התקשר רים בתלם עבתו אם ישדד עמקים אחריך׃
10Ga li moreš v jarem vkleniti, da bi delal brazde, ali bo za teboj vlačil brano po dolini?
11התבטח בו כי רב כחו ותעזב אליו יגיעך׃
11Boš li mu zaupal, ker je velika moč njegova, in prepustiš mu li delo svoje?
12התאמין בו כי ישוב זרעך וגרנך יאסף׃
12Moreš se li zanesti nanj, da spravi žetev tvojo in zbere žito na gumnu tvojem?
13כנף רננים נעלסה אם אברה חסידה ונצה׃
13Veselo fofota nojica s perutjo svojo: a je li je njeno perutje in perje kakor štorkljino?
14כי תעזב לארץ בציה ועל עפר תחמם׃
14Kajti jajca svoja pušča na zemlji in jih ogreva v prahu,
15ותשכח כי רגל תזורה וחית השדה תדושה׃
15a zabi, da jih utegne noga poteptati in zverina poljska streti.
16הקשיח בניה ללא לה לריק יגיעה בלי פחד׃
16Trdo ravna s svojimi mladiči, kakor da niso njeni, nič je ne skrbi, da se je trudila zaman.
17כי השה אלוה חכמה ולא חלק לה בבינה׃
17Kajti Bog ji je prikratil modrost in razumnosti ji ni podelil.
18כעת במרום תמריא תשחק לסוס ולרכבו׃
18Kadar se vzdigne, da leti, zasmehuje konja in jezdeca.
19התתן לסוס גבורה התלביש צוארו רעמה׃
19Si li dal konju moč njegovo in mu vrat ogrnil z vihrajočo grivo?
20התרעישנו כארבה הוד נחרו אימה׃
20Naredil si, da skače kakor kobilica? Rezgetanje njegovo je krasno in strašno.
21יחפרו בעמק וישיש בכח יצא לקראת נשק׃
21Grebe tla s kopiti, veseli se moči svoje, dirja oborožencem naproti.
22ישחק לפחד ולא יחת ולא ישוב מפני חרב׃
22Posmehuje se bojazni in se ne ustraši, in meču se ne umakne.
23עליו תרנה אשפה להב חנית וכידון׃
23Nad njim zvenči strelni tulec, bliska se kopje in sulica.
24ברעש ורגז יגמא ארץ ולא יאמין כי קול שופר׃
24Silovito jezno dirja naprej in ne da se udržati, ko se zglasi trobenta.
25בדי שפר יאמר האח ומרחוק יריח מלחמה רעם שרים ותרועה׃
25Kadar zadoni tromba, kliče: huj! in oddaleč že čuje boj, grmeči glas poveljnikov in bojni krik.
26המבינתך יאבר נץ יפרש כנפו לתימן׃
26Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu?
27אם על פיך יגביה נשר וכי ירים קנו׃
27In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?
28סלע ישכן ויתלנן על שן סלע ומצודה׃
28V skalah prebiva in gnezdi po pečinah in planinskih vrheh.
29משם חפר אכל למרחוק עיניו יביטו׃
29Odondod preži na živež, v daljavo gledajo oči njegove;in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.
30ואפרחו יעלעו דם ובאשר חללים שם הוא׃
30in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.