1בני תורתי אל תשכח ומצותי יצר לבך׃
1Sin moj, nauka mojega ne zabi, temuč zapovedi moje naj hrani srce tvoje;
2כי ארך ימים ושנות חיים ושלום יוסיפו לך׃
2kajti dni dolgost in življenje mnogoletno in mir ti dodelé.
3חסד ואמת אל יעזבך קשרם על גרגרותיך כתבם על לוח לבך׃
3Milost in resnica naj te ne zapustita; priveži ju okrog grla svojega, zapiši ju na srca svojega deščico:
4ומצא חן ושכל טוב בעיני אלהים ואדם׃
4tako dosežeš milost in uspeh najboljši, pred očmi Božjimi in človeškimi.
5בטח אל יהוה בכל לבך ואל בינתך אל תשען׃
5Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.
6בכל דרכיך דעהו והוא יישר ארחתיך׃
6Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.
7אל תהי חכם בעיניך ירא את יהוה וסור מרע׃
7Ne štej sam sebe za modrega; boj se GOSPODA in ogiblji se hudega.
8רפאות תהי לשרך ושקוי לעצמותיך׃
8To bode zdravilo životu tvojemu in krepilo tvojim kostem.
9כבד את יהוה מהונך ומראשית כל תבואתך׃
9Časti GOSPODA z blagom svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih:
10וימלאו אסמיך שבע ותירוש יקביך יפרצו׃
10tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.
11מוסר יהוה בני אל תמאס ואל תקץ בתוכחתו׃
11Karanja GOSPODOVEGA, sin moj, ne zametaj in strahovanje njegovo naj ti ne preseda:
12כי את אשר יאהב יהוה יוכיח וכאב את בן ירצה׃
12zakaj kogar GOSPOD ljubi, tega strahuje, in to kakor oče sina, katerega ima rad.
13אשרי אדם מצא חכמה ואדם יפיק תבונה׃
13Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti!
14כי טוב סחרה מסחר כסף ומחרוץ תבואתה׃
14Boljša je namreč nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata.
15יקרה היא מפניים וכל חפציך לא ישוו בה׃
15Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo.
16ארך ימים בימינה בשמאולה עשר וכבוד׃
16Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast.
17דרכיה דרכי נעם וכל נתיבותיה שלום׃
17Pota njena so miline pota in vse steze njene mir.
18עץ חיים היא למחזיקים בה ותמכיה מאשר׃
18Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.
19יהוה בחכמה יסד ארץ כונן שמים בתבונה׃
19GOSPOD je z modrostjo ustanovil zemljo, nebesa je postavil z umnostjo.
20בדעתו תהומות נבקעו ושחקים ירעפו טל׃
20Po znanju njegovem so se razklala brezna in oblaki kapljajo roso.
21בני אל ילזו מעיניך נצר תשיה ומזמה׃
21Sin moj, naj ti to ne izgine izpred oči: hrani zdravo pamet in premišljenost,
22ויהיו חיים לנפשך וחן לגרגרתיך׃
22in bodeta življenje duši tvoji in lepotina grlu tvojemu.
23אז תלך לבטח דרכך ורגלך לא תגוף׃
23Tedaj boš stopal brez skrbi po poti svoji in noga tvoja se ne zadene.
24אם תשכב לא תפחד ושכבת וערבה שנתך׃
24Ko ležeš, ne bo te strah, ležal boš in sladko spal.
25אל תירא מפחד פתאם ומשאת רשעים כי תבא׃
25Ne boj se naglega strahú, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja.
26כי יהוה יהיה בכסלך ושמר רגלך מלכד׃
26Zakaj GOSPOD bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.
27אל תמנע טוב מבעליו בהיות לאל ידיך לעשות׃
27Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.
28אל תאמר לרעיך לך ושוב ומחר אתן ויש אתך׃
28Ne reci bližnjemu svojemu: „Pojdi, in zopet pridi, in jutri ti dam,“ ko imaš to pri sebi.
29אל תחרש על רעך רעה והוא יושב לבטח אתך׃
29Ne snuj zlega zoper bližnjega svojega, ko stanuje brez skrbi s teboj.
30אל תרוב עם אדם חנם אם לא גמלך רעה׃
30Ne prepiraj se z nobenim človekom brez sile, ako ti ni hudega storil.
31אל תקנא באיש חמס ואל תבחר בכל דרכיו׃
31Ne zavidaj nobenemu silovitniku in ne izvoli nobenih potov njegovih.
32כי תועבת יהוה נלוז ואת ישרים סודו׃
32Kajti gnusoba je GOSPODU izprijenec, pri poštenih pa je skrivnost njegova.
33מארת יהוה בבית רשע ונוה צדיקים יברך׃
33Prokletstvo GOSPODOVO je na brezbožnega hiši, pravičnih bivališče pa blagoslavlja.
34אם ללצים הוא יליץ ולעניים יתן חן׃
34Res, zasmehovalce on zasmehuje, krotkim pa daje milost.Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.
35כבוד חכמים ינחלו וכסילים מרים קלון׃
35Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.