1הללויה הודו ליהוה כי טוב כי לעולם חסדו׃
1Aleluja! Hvalite GOSPODA, ker je dober, ker traja vekomaj milost njegova.
2מי ימלל גבורות יהוה ישמיע כל תהלתו׃
2Kdo bi dopovedal mogočna dela GOSPODOVA, oznanil vso hvalo njegovo?
3אשרי שמרי משפט עשה צדקה בכל עת׃
3O blagor jim, ki se oklepajo pravice, ki delajo pravičnost vsak čas!
4זכרני יהוה ברצון עמך פקדני בישועתך׃
4Spomni se me, GOSPOD, po blagovoljnosti, ki jo izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z rešilno pomočjo svojo,
5לראות בטובת בחיריך לשמח בשמחת גויך להתהלל עם נחלתך׃
5da uživam izvoljenih tvojih srečo, da se veselim radosti naroda tvojega, da se ponašam z dedino tvojo vred.
6חטאנו עם אבותינו העוינו הרשענו׃
6Grešili smo kakor očetje naši, krivično smo delali, brezbožno ravnali.
7אבותינו במצרים לא השכילו נפלאותיך לא זכרו את רב חסדיך וימרו על ים בים סוף׃
7Očetje naši v Egiptu niso uvaževali čudovitih del tvojih, spominjali se niso milosti tvojih množine, temuč bili so uporni pri morju, pri morju Rdečem.
8ויושיעם למען שמו להודיע את גבורתו׃
8Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.
9ויגער בים סוף ויחרב ויוליכם בתהמות כמדבר׃
9Zapretil je Rdečemu morju, in posušilo se je, in peljal jih je skozi valove kakor po planjavi.
10ויושיעם מיד שונא ויגאלם מיד אויב׃
10Tako jih je otel sovražilcu iz roke, odrešil jih je iz roke neprijateljeve.
11ויכסו מים צריהם אחד מהם לא נותר׃
11Vode pa so pokrile njih zatiralce, eden izmed njih ni ostal.
12ויאמינו בדבריו ישירו תהלתו׃
12Tedaj so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo.
13מהרו שכחו מעשיו לא חכו לעצתו׃
13Pa hitro so pozabili del njegovih, čakali niso sveta njegovega,
14ויתאוו תאוה במדבר וינסו אל בישימון׃
14ampak vdali so se poželjivosti v puščavi, izkušali Boga mogočnega v samoti.
15ויתן להם שאלתם וישלח רזון בנפשם׃
15In dal jim je, česar so želeli, a poslal jim je suhoto v njih duše.
16ויקנאו למשה במחנה לאהרן קדוש יהוה׃
16Ko so bili nevoščljivi Mojzesu v taborišču in Aronu, svetniku GOSPODOVEMU,
17תפתח ארץ ותבלע דתן ותכס על עדת אבירם׃
17se je odprla zemlja in požrla Datana, in zagrnila je druhal Abiramovo.
18ותבער אש בעדתם להבה תלהט רשעים׃
18In ogenj se je vnel v njih druhali, in plamen je požgal krivičnike.
19יעשו עגל בחרב וישתחוו למסכה׃
19Naredili so tele pri Horebu in so se klanjali uliti podobi,
20וימירו את כבודם בתבנית שור אכל עשב׃
20in so zamenili čast svojo s podobo vola, ki muli travo.
21שכחו אל מושיעם עשה גדלות במצרים׃
21Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, ki je bil storil velike reči v Egiptu,
22נפלאות בארץ חם נוראות על ים סוף׃
22čudovita dela v deželi Hamovi, strašna pri Rdečem morju.
23ויאמר להשמידם לולי משה בחירו עמד בפרץ לפניו להשיב חמתו מהשחית׃
23Zato je rekel, da jih pogubi; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v oni prepad pred njim, da je odvrnil jezo njegovo, da jih ni pogubil.
24וימאסו בארץ חמדה לא האמינו לדברו׃
24Zaničevali so tudi zaželjeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.
25וירגנו באהליהם לא שמעו בקול יהוה׃
25Godrnjali so v šatorih svojih in niso poslušali glasu GOSPODOVEGA.
26וישא ידו להם להפיל אותם במדבר׃
26Tu je dvignil roko svojo proti njim ter prisegel, da morajo popadati v puščavi,
27ולהפיל זרעם בגוים ולזרותם בארצות׃
27in da raznese njih seme med narode in jih razkropi po deželah.
28ויצמדו לבעל פעור ויאכלו זבחי מתים׃
28Združili so se tudi z malikom Baal-peorjem in jedli daritve mrtvim.
29ויכעיסו במעלליהם ותפרץ בם מגפה׃
29Tako so dražili Boga s počenjanjem svojim, da je prihrul nadnje pomor.
30ויעמד פינחס ויפלל ותעצר המגפה׃
30Tu se je vzdignil Pinehas in storil sodbo, in pomor je bil ustavljen;
31ותחשב לו לצדקה לדר ודר עד עולם׃
31to se mu je štelo za pravičnost, od roda do roda vekomaj.
32ויקציפו על מי מריבה וירע למשה בעבורם׃
32Enako so razdražili Boga pri Vodi prepira, da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih:
33כי המרו את רוחו ויבטא בשפתיו׃
33kajti upirali so se duhu njegovemu, in govoril je nepremišljeno z ustnami svojimi.
34לא השמידו את העמים אשר אמר יהוה להם׃
34Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapoveddal GOSPOD,
35ויתערבו בגוים וילמדו מעשיהם׃
35ampak pomešali so se s poganskimi narodi in naučili se njih del;
36ויעבדו את עצביהם ויהיו להם למוקש׃
36in so služili njih malikom, in ti so jim bili v spotiko.
37ויזבחו את בניהם ואת בנותיהם לשדים׃
37In darovali so sinove svoje in hčere svoje hudim duhovom.
38וישפכו דם נקי דם בניהם ובנותיהם אשר זבחו לעצבי כנען ותחנף הארץ בדמים׃
38In prelivali so nedolžno kri, kri sinov in hčer svojih, ki so jih darovali malikom kanaanskim, da je bila dežela oskrunjena ž njih moritvami.
39ויטמאו במעשיהם ויזנו במעלליהם׃
39In onečistili so se s svojimi deli, prešeštvovali so z dejanji svojimi.
40ויחר אף יהוה בעמו ויתעב את נחלתו׃
40Zato se je razsrdil GOSPOD nad ljudstvom svojim in pristudila se mu je dedina njegova.
41ויתנם ביד גוים וימשלו בהם שנאיהם׃
41In dal jih je v roko poganom, da bi jim gospodovali njih črtilci.
42וילחצום אויביהם ויכנעו תחת ידם׃
42In stiskali so jih njih sovražniki, in bili so potlačeni pod njih roko.
43פעמים רבות יצילם והמה ימרו בעצתם וימכו בעונם׃
43Mnogokrat jih je rešil, in vendar so bili uporni v naklepih svojih, in bili so ponižani zavoljo krivice svoje.
44וירא בצר להם בשמעו את רנתם׃
44Vendar se je oziral na njih stisko, ko je slišal njih vpitje.
45ויזכר להם בריתו וינחם כרב חסדו׃
45In spominjal se je zanje zaveze svoje in kesal se je po obilosti milosti svojih.
46ויתן אותם לרחמים לפני כל שוביהם׃
46In dal jim je doseči usmiljenje pred vsemi, kateri so jih imeli v sužnosti.
47הושיענו יהוה אלהינו וקבצנו מן הגוים להדות לשם קדשך להשתבח בתהלתך׃
47Reši nas, GOSPOD, Bog naš, in zberi nas izmed tistih poganov, da slavimo sveto ime tvoje in se hvalimo v hvali tvoji. —Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.
48ברוך יהוה אלהי ישראל מן העולם ועד העולם ואמר כל העם אמן הללו יה׃
48Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.