1למנצח בנגינת משכיל לדוד האזינה אלהים תפלתי ואל תתעלם מתחנתי׃
1{Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov.} Sliši, o Bog, molitev mojo in prošnji moji se ne skrivaj!
2הקשיבה לי וענני אריד בשיחי ואהימה׃
2Ozri se v me in mi odgovori; blodim v žalovanju svojem in ječati mi je
3מקול אויב מפני עקת רשע כי ימיטו עלי און ובאף ישטמוני׃
3zavoljo glasú sovražnikovega, zavoljo stiskanja krivičnika. Ker name zvračajo krivico in v jezi me preganjajo.
4לבי יחיל בקרבי ואימות מות נפלו עלי׃
4Srce se mi krči v životu, in smrtni strahovi so me obšli.
5יראה ורעד יבא בי ותכסני פלצות׃
5Strah in trepet me napadata, in groza me je prevladala.
6ואמר מי יתן לי אבר כיונה אעופה ואשכנה׃
6In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, zletel bi, kjer bi mogel počivati.
7הנה ארחיק נדד אלין במדבר סלה׃
7Glej, kar najdalje bi pobegnil, prebival bi v puščavi. (Sela.)
8אחישה מפלט לי מרוח סעה מסער׃
8Hitel bi, da si najdem zavetja pred besnečim vetrom, pred viharjem.
9בלע אדני פלג לשונם כי ראיתי חמס וריב בעיר׃
9Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik; ker silovitost in prepir vidim v mestu.
10יומם ולילה יסובבה על חומתיה ואון ועמל בקרבה׃
10Po dnevi in po noči prežeč pohajajo po zidovju njegovem, krivica in hudobnost pa sta sredi njega.
11הוות בקרבה ולא ימיש מרחבה תך ומרמה׃
11Škodoželjnost je sredi njega, in z ulic njegovih se ne umakneta zatira in zvijača.
12כי לא אויב יחרפני ואשא לא משנאי עלי הגדיל ואסתר ממנו׃
12Kajti ne nasprotnik me sramoti, to bi prenašal; ne sovražilec moj se vzpenja proti meni, njemu bi se skril, –
13ואתה אנוש כערכי אלופי ומידעי׃
13temuč ti, človek, meni enak, prijatelj moj in zaupnik moj,
14אשר יחדו נמתיק סוד בבית אלהים נהלך ברגש׃
14ki sva skupaj sladko se družila, v hišo Božjo hodila z veselo množico.
15ישימות עלימו ירדו שאול חיים כי רעות במגורם בקרבם׃
15Smrt naj jih preseneti! živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih, ker hudobnost je v njih prebivališču, sredi med njimi.
16אני אל אלהים אקרא ויהוה יושיעני׃
16Jaz pa bom klical Boga, in GOSPOD me bo rešil.
17ערב ובקר וצהרים אשיחה ואהמה וישמע קולי׃
17Zvečer in zjutraj in opoldne bom tožil in stokal, dokler ne usliši mojega glasu.
18פדה בשלום נפשי מקרב לי כי ברבים היו עמדי׃
18Otel je in v mir postavil dušo mojo iz boja zoper mene; kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.
19ישמע אל ויענם וישב קדם סלה אשר אין חליפות למו ולא יראו אלהים׃
19Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril, saj on sedi na prestolu od vekomaj (Sela.), njim, v katerih ni premembe misli in se ne boje Boga.
20שלח ידיו בשלמיו חלל בריתו׃
20Nezvestnik je iztegnil roko svojo zoper nje, ki so živeli v miru ž njim; zavezo svojo je oskrunil.
21חלקו מחמאת פיו וקרב לבו רכו דבריו משמן והמה פתחות׃
21Gladke so, maslene besede njegove, a vojska tiči v njegovem srcu; mehkejši od olja so govori njegovi, in vendar so goli meči.
22השלך על יהוה יהבך והוא יכלכלך לא יתן לעולם מוט לצדיק׃
22Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.
23ואתה אלהים תורדם לבאר שחת אנשי דמים ומרמה לא יחצו ימיהם ואני אבטח בך׃
23In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.