1Pris Herren, påkall hans navn, kunngjør blandt folkene hans store gjerninger!
1Hvalite GOSPODA, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova!
2Syng for ham, lovsyng ham, grund på alle hans undergjerninger!
2Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih!
3Ros eder av hans hellige navn! Deres hjerte glede sig som søker Herren!
3Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo GOSPODA.
4Spør efter Herren og hans makt, søk hans åsyn all tid!
4Iščite GOSPODA in moči njegove, iščite vedno njegovega obličja.
5Kom i hu hans undergjerninger som han har gjort, hans undere og hans munns dommer,
5Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih.
6I, hans tjener Abrahams avkom, Jakobs barn, hans utvalgte!
6O seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovi!
7Han er Herren vår Gud, hans dommer er over all jorden.
7On, GOSPOD, je Bog naš, po vsej zemlji se vršé sodbe njegove.
8Han kommer evindelig sin pakt i hu, det ord han fastsatte for tusen slekter,
8Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov,
9den pakt han gjorde med Abraham, og sin ed til Isak;
9zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku.
10og han stadfestet den som en rett for Jakob, som en evig pakt for Israel,
10In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo,
11idet han sa: Dig vil jeg gi Kana'ans land til arvelodd.
11govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest.
12Da de var en liten flokk, få og fremmede der,
12Ko jih je bilo po številu malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej,
13og vandret fra folk til folk, fra et rike til et annet folk,
13in so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljudstvu,
14tillot han ikke noget menneske å gjøre vold imot dem, og han straffet konger for deres skyld:
14ni dovolil zatirati jih nikomur in kralje je strahoval zavoljo njih:
15Rør ikke ved mine salvede, og gjør ikke mine profeter noget ondt!
15Ne doteknite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim!
16Og han kalte hunger inn over landet, han brøt sønder hver støtte av brød*. / {* JES 3, 1.}
16Tu je poklical lakoto nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha.
17Han sendte en mann foran dem, til træl blev Josef solgt.
17Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa.
18De plaget hans føtter med lenker, hans sjel kom i jern*, / {* d.e. hans lenker voldte hans sjel bitter smerte.}
18Noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše,
19inntil den tid da hans ord slo til, da Herrens ord viste hans uskyld.
19do časa, ko se je uresničila beseda njegova: govor GOSPODOV ga je bil prečistil.
20Da sendte kongen bud og lot ham løs, herskeren over folkeslag gav ham fri.
20Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil.
21Han satte ham til herre over sitt hus og til hersker over alt sitt gods,
21Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti,
22forat han skulde binde hans fyrster efter sin vilje og lære hans eldste visdom.
22da bi zvezaval kneze njegove po volji svoji in učil modrosti njegove starejšine.
23Så kom Israel til Egypten, og Jakob bodde som fremmed i Kams land.
23Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Hamovi.
24Og han* gjorde sitt folk såre fruktbart og gjorde det sterkere enn dets motstandere. / {* Gud.}
24Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno rodovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih.
25Han vendte deres hjerte til å hate hans folk, til å gå frem med svik mot hans tjenere.
25Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove.
26Han sendte Moses, sin tjener, Aron som han hadde utvalgt.
26Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil.
27De gjorde hans tegn iblandt dem og undere i Kams land.
27Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Hamovi.
28Han sendte mørke og gjorde det mørkt, og de var ikke gjenstridige mot hans ord.
28Poslal je temé in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi.
29Han gjorde deres vann til blod, og han drepte deres fisker.
29Izpremenil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe.
30Deres land vrimlet av frosk, endog i deres kongers saler.
30Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je po kraljevih sobanah.
31Han talte, og det kom fluesvermer, mygg innen hele deres landemerke.
31Rekel je, in prišle so pasje muhe, komarji na vso njih pokrajino.
32Han gav dem hagl for regn, luende ild i deres land,
32Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj,
33og han slo ned deres vintrær og deres fikentrær, og brøt sønder trærne innen deres landemerke.
33in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine.
34Han talte, og det kom gresshopper og gnagere* uten tall, / {* d.e. gresshopper.}
34Rekel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez števila,
35og de åt op hver urt i deres land, og de åt op frukten på deres mark.
35in so požrli vso travo v njih deželi in požrli njih poljski sad.
36Og han slo alt førstefødt i deres land, førstegrøden av all deres kraft.
36Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči.
37Og han førte dem ut med sølv og gull, og det fantes ingen i hans stammer som snublet.
37Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi.
38Egypten gledet sig da de drog ut; for frykt for dem var falt på dem.
38Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil obšel.
39Han bredte ut en sky til dekke og ild til å lyse om natten.
39Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč.
40De krevde, og han lot vaktler komme og mettet dem med himmelbrød.
40Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je sitil.
41Han åpnet klippen, og det fløt vann; det løp gjennem det tørre land som en strøm.
41Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka.
42For han kom i hu sitt hellige ord, Abraham, sin tjener,
42Ker se je spominjal besede svetosti svoje in Abrahama, hlapca svojega.
43og han førte sitt folk ut med glede, sine utvalgte med fryderop,
43Zato je izpeljal ljustvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje,
44og han gav dem hedningefolks land, og hvad folkeslag med møie hadde vunnet, tok de til eie,
44in dal jim je dežele poganov in pridelke ljudstev v last,da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!
45forat de skulde holde hans forskrifter og ta vare på hans lover. Halleluja!
45da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!